{"html": "<div class=\"lf-doc\"><div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je za posamezno vrsto vpisa predpisan obrazec zemljiškoknjižnega predloga, mora zemljiškoknjižni predlog obsegati podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu kot so predpisani z obrazcem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zemljiškoknjižni predlog mora biti na prvi strani vloge izrecno in vidno označen z nazivom zemljiškoknjižni predlog, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše uporabo obrazcev zemljiškoknjižnih predlogov za posamezne vrste vpisov v zemljiško knjigo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen v enem izvodu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Če se s predlogom zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, mora biti predlog vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za vsako od krajevno pristojnih zemljiškoknjižnih sodišč.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Če ta zakon določa, da se zemljiškoknjižni predlog vroči nasprotnemu udeležencu, mora biti predlog vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotne udeležence.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vsebina zemljiškoknjižnega predloga</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-140\"><span class=\"lf-art-num\">140. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Zemljiškoknjižni predlog mora obsegati:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>navedbo sodišča, 2. podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu, ki jih mora obsegati vsak predlog v nepravdnem postopku, 3. oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na katero se nanaša, in vrsto vpisa, ki se predlaga, 4. navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, 5. določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva, 6. podpis vlagatelja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve pravice oziroma zaznamba, za katere ta zakon določa, da se opravi v korist določene osebe, mora zahtevek za vpis obsegati tudi podatke o tej osebi iz prvega odstavka 24. člena oziroma iz prvega odstavka 25. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.</div>\n<p class=\"lf-p\">Uveljavljanje več zahtevkov za vpis v enem predlogu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-141\"><span class=\"lf-art-num\">141. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva več vpisov, če vsi vpisi temeljijo na isti listini, tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z enim predlogom se lahko zahteva vpis iste pravice na različnih nepremičninah, tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s katerim zahteva vpis lastninske pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi izbris drugih pravic, vpisanih pri isti nepremičnini, tudi če ti vpisi ne temeljijo na isti listini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s katerim zahteva vpis druge pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi vpis lastninske pravice v korist osebe, proti kateri zahteva vpis te druge pravice, tudi če ti vpisi ne temeljijo na isti listini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Vknjižba oziroma predznamba lastninske pravice na posameznem delu objekta v etažni lastnini se lahko zahteva hkrati z vpisom etažne lastnine po 188. členu tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-142\"><span class=\"lf-art-num\">142. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiškoknjižnemu predlogu mora biti priložena listina oziroma listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, in druge listine, če zakon tako določa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zasebne listine morajo biti priložene v izvirniku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Notarski zapis je lahko priložen v obliki kateregakoli odpravka, razen če zakon določa, da mora biti priložen v obliki odpravka, sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Druge javne listine morajo biti priložene v prepisu s potrdilom pristojnega državnega organa, ki jih je izdal, da ustrezajo izvirniku (v nadaljnjem besedilu: overjen prepis), če zakon za posamezne vrste javnih listin ne določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna oziroma dokončna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča oziroma drugega državnega organa prve stopnje, mora biti na overjenem prepisu te odločbe tudi potrdilo o pravnomočnosti oziroma dokončnosti te odločbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Listine, ki so bile priložene v izvirniku, se na zahtevo predlagatelja temu vrnejo po tem, ko je bil na njihovi podlagi opravljen vpis. Zemljiškoknjižno sodišče na izvirniku listine, ki jo vrne predlagatelju, zaznamuje, da je bil na njeni podlagi opravljen vpis z navedbo vsebine vpisa. Hkrati izdela prepis listine in na njem zaznamuje, da je bil izvirnik listine vrnjen predlagatelju. Prepis listine iz prejšnjega stavka se vloži v zbirko listin namesto vrnjenega izvirnika listine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih so poleg zemljiškoknjižnega sodišča, pri katerem je bil predlog vložen, pristojna tudi druga zemljiškoknjižna sodišča, morajo biti predlogu priloženi prepisi listin v ustreznem številu izvodov za druga krajevno pristojna zemljiškoknjižna sodišča.</div>\n<p class=\"lf-p\">Listine, ki so bile že predložene zemljiškoknjižnemu sodišču</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-143\"><span class=\"lf-art-num\">143. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že vložena v zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, pri katerem je bil zemljiškoknjižni predlog vložen, zadošča, da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine in navede oznako zbirke listin, pod katero je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjen prepis listine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za listine, ki so v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu priložene prej vloženemu zemljiškoknjižnemu predlogu, za odločanje o katerem je krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že vložena v zbirko listin drugega zemljiškoknjižnega sodišča, zadošča, da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine, na katerem zemljiškoknjižno sodišče, ki vodi zbirko listin, v kateri je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjeni prepis te listine, potrdi, da je listina vložena v zbirki listin, in navede oznako, pod katero je vložena v zbirki listin.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je bila v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že priložena drugemu zemljiškoknjižnemu predlogu, o katerem je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče (v nadaljnjem besedilu: prej vloženi zemljiškoknjižni predlog), zadošča, da je zemljiškoknjižnemu predlogu priložen prepis listine in potrdilo drugega zemljiškoknjižnega sodišča o vložitvi drugega zemljiškoknjižnega predloga.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zemljiškoknjižno sodišče, ki je prejelo zemljiškoknjižni predlog iz prejšnjega odstavka, prekine postopek odločanja o tem predlogu do odločitve drugega zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu. O prekinitvi postopka obvesti drugo zemljiškoknjižno sodišče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Drugo zemljiškoknjižno sodišče mora po pravnomočnosti sklepa, s katerim je odločilo o prej vloženem zemljiškoknjižnem predlogu, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče, ki je prekinilo postopek po prejšnjem odstavku. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora priložiti sklep o vpisu, če je bil vpis dovoljen pa tudi prepis listine, na podlagi katere je bil vpis dovoljen, s potrdilom iz tretjega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče nadaljuje postopek odločanja o predlogu iz četrtega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Ne glede na peti odstavek tega člena zemljiškoknjižno sodišče ne prekine postopka odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu, če niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz prvega odstavka 148. člena tega zakona, razen zahteve, da mora biti zemljiškoknjižnemu predlogu priložena listina v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zemljiškoknjižno sodišče, pri katerem se predlog vloži</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-144\"><span class=\"lf-art-num\">144. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiškoknjižni predlog je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem sodišču, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisu, ki je predmet predloga, če zakon ne določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se z zemljiškoknjižnim predlogom v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 141. člena tega zakona zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, se predlog lahko vloži pri katerem koli krajevno pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču.</div>\n<p class=\"lf-p\">Postopanje s predlogom, o katerem je pristojno odločati več zemljiškoknjižnih sodišč</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-145\"><span class=\"lf-art-num\">145. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Krajevno pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki je prejelo zemljiškoknjižni predlog iz drugega odstavka 144. člena tega zakona, takoj po prejemu predloga preskusi ali je zemljiškoknjižni predlog vložen v zadostnem številu izvodov in ali so mu priloženi prepisi listin v ustreznem številu izvodov (sedmi odstavek 142. člena), sicer predlagatelju s sklepom naloži, da predloži ustrezno število izvodov zemljiškoknjižnih predlogov oziroma prepisov listin in določi rok za predložitev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če predlagatelj v roku, določenim s sklepom iz prejšnjega odstavka, ne priloži zadostnega števila izvodov zemljiškoknjižnega predloga oziroma prepisa listin, zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižni predlog, v delu, v katerem se nanaša na vpise, o katerih je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče, zavrže.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je zemljiškoknjižni predlog iz prvega odstavka tega člena vložen v zadostnem številu izvodov in mu je priloženo ustrezno število prepisov listin, zemljiškoknjižno sodišče, pri katerem je bil predlog vložen, izvod predloga in prepisov listin pošlje drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, ki so krajevno pristojna za odločanje o posameznih vpisih, ki se zahtevajo s predlogom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe četrtega do osmega odstavka 143. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-146\"><span class=\"lf-art-num\">146. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V postopku predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preskusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>ali je zemljiškoknjižni predlog vložila upravičena oseba, 2. ali je predlog v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona, 3. ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih mora obsegati, 4. ali so predlogu priložene listine, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene, 5. ali je predlogu priložen dokaz o plačilu sodne takse, 6. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene, in gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oziroma popravi in določi rok za popravo oziroma dopolnitev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka predloga ne popravi oziroma dopolni, zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrže.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za odločanje o procesnih predpostavkah za vpis, o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.</div>\n<p class=\"lf-p\">5.6. Odločanje o vpisih Stanje zemljiške knjige ob vpisu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-147\"><span class=\"lf-art-num\">147. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pogoji za dovolitev vpisa</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-148\"><span class=\"lf-art-num\">148. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preskusu ni zavrglo oziroma se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, 2. če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, 3. če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, 4. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, in 5. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Utemeljenost zahtevka za vpis</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-149\"><span class=\"lf-art-num\">149. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Zahtevek za vpis je utemeljen:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila oziroma sodne odločbe, ki nadomešča zemljiško-knjižno dovolilo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če se zahteva vpis pridobitve pravice: če je z zemljiškoknjižnim dovolilom tudi dovoljen vpis v korist osebe, v korist katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, 2. če se vpis predlaga na podlagi druge sodne odločbe oziroma odločbe drugega državnega organa: če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, zahtevek za predznambo ni utemeljen:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če se predznamba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma na podlagi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, če je bila ta listina izstavljena po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, ali 2. če se predznamba zahteva na podlagi sodne odločbe oziroma odločbe drugega državnega organa, ki je bila izdana po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ne glede na prvi odstavek tega člena, zahtevek za vknjižbo ni utemeljen:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma je bil notarski zapis, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, sestavljen po tem dnevu, ali 2. če se vknjižba zahteva na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe, ki je postala pravnomočna oziroma dokončna po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-150\"><span class=\"lf-art-num\">150. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis in:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke izstavil hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena in ta prenos v zemljiški knjigi ni vpisan, je izbris hipoteke na podlagi takšnega zemljiškoknjižnega dovolila dovoljen, če je predlogu za vpis priložena listina, ki bi bila podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke na hipotekarnega upnika, ki je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zavrnitev predloga za vpis oziroma odločitev, da se vpis ne opravi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-151\"><span class=\"lf-art-num\">151. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis, o katerem odloča po uradni dolžnosti, ne opravi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sklep o vpisu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-152\"><span class=\"lf-art-num\">152. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O vpisu odloča zemljiškoknjižno sodišče s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o vpisu).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis (v nadaljnjem besedilu: sklep o dovolitvi vpisa), mora obsegati:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša, 2. navedbo listin, ki so podlaga za vpis, 3. vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje, in 4. navedbo oznake, pod katero so listine, ki so podlaga za vpis, vložene v zbirko listin, in sodišča, ki vodi zbirko listin.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sklep o vpisu mora biti obrazložen, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zaznamba zavrnitve vpisa</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-153\"><span class=\"lf-art-num\">153. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo zavrnitve vpisa:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če je zavrglo oziroma zavrnilo zemljiškoknjižni predlog, 2. če je postopek ustavilo zaradi umika zemljiškoknjižnega predloga, 3. če se je izreklo za krajevno nepristojno ali 4. če je odločilo, da se vpis ne opravi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zaznambe zavrnitve vpisa zemljiškoknjižno sodišče ne vpiše, če v zvezi s tem vpisom plomba ni bila vpisana (peti odstavek 135. člena).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zaznamba zavrnitve vpisa je ovira za odločanje o vpisih glede iste nepremičnine v postopkih, ki so bili začeti po trenutku začetka postopka, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če v roku za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ugovor oziroma pritožba ni vložena, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo zavrnitve vpisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Kadar o vpisu oziroma izbrisu zaznambe zavrnitve vpisa zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, o tem ne izda posebnega sklepa, temveč vpis oziroma izbris odredi z zaznamkom na sklepu o vpisu iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Za vpis oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vročitev sklepa o vpisu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-154\"><span class=\"lf-art-num\">154. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sklep o vpisu se vroči po tem, ko so opravljeni vpisi, ki so bili s sklepom dovoljeni, oziroma ko se vpiše zaznamba zavrnitve vpisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sklep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona se vroči udeležencem postopka iz 1. točke 132. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sklep o dovolitvi vpisa se vroči:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>udeležencem postopka iz 1. do 3. točke 132. člena tega zakona, 2. udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena tega zakona, če so prijavili udeležbo v postopku, 3. imetniku lastninske pravice, če je s sklepom o vpisu odločeno o prenosu druge stvarne oziroma obligacijske pravice, o vpisu nadhipoteke ali o vpisu spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Sklep o vpisu se vroči udeležencu postopka na njegovem naslovu, navedenem v zemljiškoknjižnem predlogu oziroma v drugi vlogi udeleženca, ki jo je vložil v postopku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če naslova za vročitev ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, se sklep o vpisu vroči na naslovu stalnega prebivališča oziroma poslovnem naslovu kot je ta vpisan v zemljiški knjigi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Če vročitve na način iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi ji bilo treba vročitev opraviti, na naslovu neznana, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Določbe četrtega do šestega odstavka tega člena se uporabljajo tudi:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>za vročitev zemljiškoknjižnega predloga nasprotnemu udeležencu, kadar mu je po določbah tega zakona treba vročiti zemljiškoknjižni predlog, 2. za vročitev ugovora oziroma pritožbe proti sklepu o vpisu, 3. za vročitev sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju oziroma drugemu udeležencu postopka naloži popravo oziroma dopolnitev vloge v zemljiškoknjižnem postopku, 4. za vročitve drugih vlog udeležencev postopka oziroma sodnih pisanj, ki jih je po določbah tega zakona treba vročiti.</div>\n<p class=\"lf-p\">Obvestilo o vpisu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-155\"><span class=\"lf-art-num\">155. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je s sklepom o vpisu dovolilo vpis prenosa oziroma pridobitve lastninske pravice, mora zemljiškoknjižno sodišče o vpisu obvestiti:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>organ, ki vodi kataster, in 2. pristojno davčno upravo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zemljiškoknjižno sodišče obvesti organ iz prejšnjega odstavka o vpisu s tem, da mu pošlje sklep, s katerim je vpis dovolilo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Minister, pristojen za pravosodje, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetsko službo, oziroma v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše drugačen način obveščanja o vpisih iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-156\"><span class=\"lf-art-num\">156. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Do pravnomočnosti sklepa, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkujejo vpisi, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo z navedenim sklepom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Oviro iz prejšnjega odstavka zaznamuje zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa) hkrati s tem, ko opravi vpise na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če v roku za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ugovor oziroma pritožba ni vložena, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Kadar o vpisu oziroma izbrisu zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, o tem ne izda posebnega sklepa, temveč vpis oziroma izbris odredi z zaznamkom na sklepu o vpisu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Za vpis oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-157\"><span class=\"lf-art-num\">157. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, lahko udeleženci postopka vložijo ugovor.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o vpisu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ugovor proti sklepu o vpisu se vroči drugim udeležencem postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 154. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o ugovoru</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-158\"><span class=\"lf-art-num\">158. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O ugovoru odloča zemljiškoknjižni sodnik.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pri odločanju o ugovoru lahko zemljiškoknjižno sodnik:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>zavrže ugovor kot prepozen oziroma nedovoljen, 2. zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, 3. če je ugovor vložen proti sklepu o dovolitvi vpisa: ugodi ugovoru in spremeni sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent tako, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ter hkrati dovoli:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa o vpisu,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpis zaznambe zavrnitve vpisa, 4. če je ugovor vložen proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni referent zavrgel oziroma zavrnil zemljiškoknjižni predlog oziroma odločil, da se vpis ne opravi: ugodi ugovoru in spremeni sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent tako, da dovoli vpis ter hkrati dovoli:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izbris zaznambe zavrnitve vpisa in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za sklep, s katerim zemljiškoknjižni sodnik odloči o ugovoru (v nadaljnjem besedilu: sklep o ugovoru) se smiselno uporabljata 154. in 155. člen tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">5.7. Pritožba in druga pravna sredstva Pritožbe proti sklepom zemljiškoknjižnega sodnika</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-159\"><span class=\"lf-art-num\">159. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodnik, in proti sklepu o ugovoru lahko udeleženci postopka vložijo pritožbo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za vročitev pritožbe se smiselno uporablja drugi oziroma tretji odstavek 154. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Prepoved navajanja novih dejstev in dokazov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-160\"><span class=\"lf-art-num\">160. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V pritožbi predlagatelj oziroma organ, na čigar zahtevo je zemljiškoknjižno sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti, ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba prejšnjega odstavka velja tudi za drugega udeleženca postopka, če mu je bil vročen zemljiškoknjižni predlog oziroma mu je bilo na drug način omogočeno, da se v postopku na prvi stopnji izjavi o zemljiškoknjižnem predlogu oziroma o vpisu, o katerem je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o pritožbi in drugih pravnih sredstvih</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-161\"><span class=\"lf-art-num\">161. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbah upošteva samo pravočasno vložene pritožbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče druge stopnje:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>zavrže pritožbo kot prepozno oziroma nedovoljeno, če tega ni storil že zemljiškoknjižni sodnik, ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, 2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, 3. če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik dovolil vpis, oziroma proti sklepu o ugovoru iz 4. točke drugega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ter hkrati dovoli:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, 4. če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik zavrgel oziroma zavrnil zemljiškoknjižni predlog oziroma odločil, da se vpis ne opravi, oziroma proti sklepu o ugovoru iz 3. točke drugega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis, ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve predloga, 5. ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep oziroma tudi sklep zemljiškoknjižnega referenta ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje, ter hkrati dovoli:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ponoven vpis plombe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Za sklep, s katerim sodišče druge stopnje odloči o pritožbi se smiselno uporabljata 154. in 155. člen tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti oziroma o ustavni pritožbi proti sklepom zemljiškoknjižnega sodišča oziroma proti sklepom sodišča druge stopnje, razen določb o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga oziroma zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in o ponovnem vpisu plombe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo.</div>\n<p class=\"lf-p\">5.8. Posebne določbe o vpisu skupne hipoteke Uporaba določb</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-162\"><span class=\"lf-art-num\">162. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločanje o vpisih v zvezi s skupno hipoteko se uporabljajo določbe drugih razdelkov tega poglavja, če ni v tem razdelku 5.8. drugače določeno.</p>\n<p class=\"lf-p\">Vsebina zemljiškoknjižnega predloga za vpis skupne hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-163\"><span class=\"lf-art-num\">163. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiškoknjižni predlog za vpis skupne hipoteke mora, poleg podatkov iz prvega odstavka 140. člena tega zakona, vsebovati tudi navedbo glavne nepremičnine, sicer se šteje, da se vknjižba oziroma predznamba skupne hipoteke zahteva pri nepremičnini, ki je v predlogu navedena kot prva.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če glede nepremičnine, ki je v predlogu iz prejšnjega odstavka označena kot glavna nepremičnina, ni pogojev za dovolitev vknjižbe oziroma predznambe skupne hipoteke, se šteje, da ta predlog obsega podrejen zahtevek za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je v predlogu navedena kot naslednja.</div>\n<p class=\"lf-p\">En predlog za vpis skupne hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-164\"><span class=\"lf-art-num\">164. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vknjižba oziroma predznamba skupne hipoteke pri glavni nepremičnini in zaznamba skupne hipoteke pri drugih nepremičninah se lahko zahteva z enim predlogom po 141. členu tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ne glede na drugi odstavek 144. člena tega zakona, je treba predlog za vpis skupne hipoteke iz prejšnjega odstavka, za odločanje o katerem je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, vložiti pri tistem zemljiškoknjižnem sodišču, ki je pristojno za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri glavni nepremičnini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 145. člen tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Več predlogov za vpis skupne hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-165\"><span class=\"lf-art-num\">165. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vpis zaznambe skupne hipoteke pri posamezni nepremičnini se lahko zahteva tudi s posebnim predlogom, pri čemer predlog ni dovoljen pred začetkom postopka za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je glavna nepremičnina.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V primeru iz prejšnjega odstavka morajo biti listine v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu, na podlagi katerih se predlagajo vpisi v zvezi s skupno hipoteko, priložene predlogu za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 143. člen tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri glavni nepremičnini</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-166\"><span class=\"lf-art-num\">166. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Kadar za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke in o zaznambi skupne hipoteke pri drugih nepremičninah ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče, pošlje zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno odločati o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke, sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe skupne hipoteke oziroma sklep o zavrženju predloga o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke, po njegovi pravnomočnosti drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, ki so pristojna odločati o zaznambi skupne hipoteke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče pravnomočno zavrne predlog za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini in to sodišče ni hkrati krajevno pristojno za odločanje o podrejenem zahtevku iz drugega odstavka 163. člena tega zakona, odstopi predlog po pravnomočnosti sklepa krajevno pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. O odstopu iz prejšnjega stavka obvesti tudi morebitna druga zemljiškoknjižna sodišča, ki so pristojna za odločanje o zaznambi skupne hipoteke.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o zaznambi skupne hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-167\"><span class=\"lf-art-num\">167. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pravnomočen sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe hipoteke pri glavni nepremičnini je pogoj za dovolitev zaznambe skupne hipoteke pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno za odločanje o predlogu za zaznambo skupne hipoteke iz prvega odstavka 164. člena oziroma iz prvega odstavka 165. člena tega zakona, ni krajevno pristojno za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi hipoteke pri glavni nepremičnini, odloči o tej zaznambi, ko postane sklep, s katerim je drugo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, pravnomočen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če so primarni in morebitni predhodni podrejeni zahtevki za dovolitev vknjižbe skupne hipoteke pri glavni nepremičnini pravnomočno zavrnjeni tako, da je treba odločiti samo še o podrejenem zahtevku za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je v predlogu iz drugega odstavka 163. člena tega zakona navedena kot zadnja, in so v tem delu izpolnjene procesne predpostavke za odločanje ter pogoji za dovolitev vpisa, zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoli v delu, ki se nanaša na vknjižbo oziroma predznambo hipoteke pri tej nepremičnini, v ostalem delu glede zaznambe skupne hipoteke pa ga zavrne.</div>\n<p class=\"lf-p\">Učinek zaznambe skupne hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-168\"><span class=\"lf-art-num\">168. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zaznamba skupne hipoteke ima za posledico, da vpisi glede vknjižene oziroma predznamovane hipoteke pri glavni nepremičnini učinkujejo tudi pri nepremičnini, pri kateri je zaznamovana skupna hipoteka, razen če se nanašajo samo na glavno nepremičnino.</p>\n<p class=\"lf-p\">Več nepremičnin, vpisanih v istem vložku</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-169\"><span class=\"lf-art-num\">169. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če so v istem zemljiškoknjižnem vložku poleg nepremičnine, ki je v zemljiškoknjižnem predlogu za vpis skupne hipoteke navedena kot glavna nepremičnina, vpisane tudi druge nepremičnine, na katerih obstaja skupna hipoteka, se vse te nepremičnine štejejo za glavno nepremičnino, dokler so vpisane v tem vložku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se posamezna nepremičnina iz prejšnjega odstavka odpiše od zemljiškoknjižnega vložka in prenese v drug vložek, se vpisi, ki se nanašajo na vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke ne prenesejo v nov vložek, temveč se pri nepremičnini zaznamuje skupna hipoteka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izbris skupne hipoteke pri glavni nepremičnini</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-170\"><span class=\"lf-art-num\">170. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se skupna hipoteka izbriše samo pri glavni nepremičnini in v vložku, v katerem je vpisana glavna nepremičnina niso vpisane druge glavne nepremičnine, se kot nova glavna nepremičnina določi tista druga nepremičnina, ki je predmet skupne hipoteke, ki je bila pri vpisu skupne hipoteke navedena kot prva (v nadaljnjem besedilu: nova glavna nepremičnina).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Vpisi, ki se nanašajo na vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, se prenesejo k novi glavni nepremičnini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>S sklepom, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, to sodišče hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>o določitvi nove glavne nepremičnine,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>o prenosu vpisov iz prejšnjega odstavka in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>o vpisu spremembe podatka o glavni nepremičnini pri drugih nepremičninah, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O spremembi glavne nepremičnine po prejšnjih odstavkih tega člena obvesti zemljiškoknjižno sodišče, ki je odločilo o vpisu, po pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno za opravljanje vpisov pri novi glavni nepremičnini.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-171\"><span class=\"lf-art-num\">171. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiškoknjižno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini, na podlagi sklepa iz tretjega odstavka 170. člena tega zakona po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče iz prejšnjega odstavka dovoli vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu zaznambe skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Vknjižba oziroma predznamba hipoteke pri novi glavni nepremičnini učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba skupne hipoteke, ki se zaradi te vknjižbe oziroma predznambe izbriše.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če pogoji za dovolitev vknjižbe oziroma predznambe hipoteke pri novi glavni nepremičnini niso izpolnjeni, se smiselno uporabljajo prvi do četrti odstavek 170. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zemljiškoknjižno sodišče iz prvega odstavka tega člena, ki je dovolilo vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini, po pravnomočnosti tega sklepa obvesti o spremembi glavne nepremičnine druga zemljiškoknjižna sodišča, na območju katerih so nepremičnine, pri katerih je ta skupna hipoteka zaznamovana.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o vpisu spremembe nove glavne nepremičnine pri drugih nepremičninah</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-172\"><span class=\"lf-art-num\">172. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu spremembe podatka o glavni nepremičnini pri nepremičnini, pri kateri je skupna hipoteka zaznamovana, na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisov iz prvega odstavka 171. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-173\"><span class=\"lf-art-num\">173. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Za odločanje o predlogu za izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, je pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je glavna nepremičnina.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, hkrati odloči o izbrisu vknjižene oziroma predznamovane hipoteke pri glavni nepremičnini in o izbrisu vseh zaznamb skupne hipoteke pri drugih nepremičninah.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zemljiškoknjižno sodišče iz prvega odstavka tega člena, ki je dovolilo izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, po pravnomočnosti tega sklepa obvesti o izbrisu skupne hipoteke druga zemljiškoknjižna sodišča, na območju katerih so nepremičnine, pri katerih je ta skupna hipoteka zaznamovana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, pri kateri je zaznamovana skupna hipoteka, izbriše zaznambo skupne hipoteke na podlagi pravnomočnega sklepa iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>O izbrisu zaznambe po prejšnjem odstavku zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa, temveč izbris odredi z zaznamkom na sklepu iz tretjega odstavka tega člena.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o drugih vpisih</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-174\"><span class=\"lf-art-num\">174. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Za odločanje o drugih vpisih, ki se nanašajo na vse nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, je pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je glavna nepremičnina.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Vpisi iz prejšnjega odstavka se opravijo samo pri glavni nepremičnini in učinkujejo tudi glede drugih nepremičnin, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za odločanje o izbrisu hipoteke samo pri posamezni nepremičnini, pri kateri je skupna hipoteka zaznamovana, je krajevno pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je ta nepremičnina.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>OPRAVLJANJE VPISOV IN VODENJE ZBIRKE LISTIN 6.1. Zemljiška knjiga kot centralna informatizirana baza Informatizirana glavna knjiga</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-175\"><span class=\"lf-art-num\">175. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna informatizirana baza (v nadaljnjem besedilu: informatizirana glavna knjiga).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Informatizirana glavna knjiga se vodi tako, da se vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške knjige pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v centralni informatizirani bazi glavne knjige zemljiške knjige Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Vpisi v informatizirano glavno knjigo v celoti nadomestijo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne vložke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Informatizirana glavna knjiga se povezuje s katastri, centralnim registrom prebivalstva, matično knjigo, sodnim registrom, poslovnim registrom in drugimi informatiziranimi javnimi evidencami, ki vsebujejo podatke, pomembne za zemljiško knjigo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Informatizirana glavna knjiga in informatizirana zbirka listin sta dokumentarno gradivo, ki se hrani trajno.</div>\n<p class=\"lf-p\">Način vodenja informatizirane glavne knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-176\"><span class=\"lf-art-num\">176. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V informatizirani glavni knjigi mora biti za vsak podatek, ki je bil vpisan, poleg podatkov o vpisu, shranjen in dostopen tudi datum vpisa in opravilna številka sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se zaradi narave vpisa zbriše prej vpisani podatek, mora v informatizirani glavni knjigi ostati shranjen in dostopen tudi prej vpisani podatek.</div>\n<p class=\"lf-p\">Način opravljanja vpisov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-177\"><span class=\"lf-art-num\">177. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pravica na nepremičnini in imetnik te pravice se vpisuje pri nepremičnini, ki je predmet te pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravna dejstva, se vpisujejo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če se nanašajo na osebna stanja imetnika pravice: pri imetniku te pravice, 2. če zakon določa, da se vpisujejo pri posamezni pravici: pri tej pravici, 3. druga pravna dejstva: pri nepremičnini, na katero se nanašajo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Plomba se vpisuje pri nepremičnini, na katero se nanaša.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Vpisi se v informatizirano glavno knjigo opravljajo samo na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o dovolitvi vpisa in z vsebino kot izhaja iz navedenega sklepa, razen če zakon za posamezno vrsto vpisa določa, da o tem vpisu zemljiškoknjižno sodišče ne odloča s posebnim sklepom.</div>\n<p class=\"lf-p\">Podatki o glavnem vpisu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-178\"><span class=\"lf-art-num\">178. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) O glavnem vpisu se v informatizirano glavno knjigo vpišejo naslednji podatki:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>trenutek (dan, ura in minuta), od katerega vpis učinkuje, 2. trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep o dovolitvi vpisa, 3. opravilna številka sklepa in datum sklepa o dovolitvi vpisa, 4. vrsta vpisa (vknjižba, predznamba oziroma zaznamba), 5. listina, ki je bila podlaga za vpis, 6. vsebina vpisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je predmet glavnega vpisa vknjižba oziroma predznamba izbrisa pravice oziroma izbris pravnega dejstva, se v informatizirano glavno knjigo pri pravici oziroma pravnem dejstvu, ki se izbriše, vpišejo podatki iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, namesto podatka o vsebini vpisa pa se navede, da je vknjižen oziroma predznamovan izbris pravice oziroma, da je pravno dejstvo izbrisano.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za poočitve se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena.</div>\n<p class=\"lf-p\">Predpis o vodenju informatizirane glavne knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-179\"><span class=\"lf-art-num\">179. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o vodenju informatizirane glavne knjige.</p>\n<p class=\"lf-p\">6.2. Zemljiškoknjižni vložek Zemljiškoknjižni vložek</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-180\"><span class=\"lf-art-num\">180. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vsaka nepremičnina se vpiše v svoj zemljiškoknjižni vložek, če zakon ne določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zaradi racionalnejšega načina vodenja zemljiške knjige se lahko takrat, kadar je na več nepremičninah stanje glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki ležijo na območju iste katastrske občine, enako, te nepremičnine vpišejo v en zemljiškoknjižni vložek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zemljiškoknjižni vložek se lahko spremeni z odpisom nepremičnine od zemljiškoknjižnega vložka, s pripisom nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku in z razdelitvijo zemljiškoknjižnega vložka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odpis nepremičnine od zemljiškoknjižnega vložka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-181\"><span class=\"lf-art-num\">181. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je v zemljiškoknjižnem vložku vpisano več nepremičnin, se posamezna nepremičnina od zemljiškoknjižnega vložka odpiše samo na predlog lastnika nepremičnine, če zakon ne določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma predznambo pravice, zaradi katere se lastninskopravno stanje nepremičnine spremeni tako, da niso več izpolnjeni pogoji, da bi nepremičnina, na katero se nanaša vknjižba oziroma predznamba, ostala vpisana v istem vložku, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se ta nepremičnina odpiše od vložka in vpiše v nov vložek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se nepremičnina odpiše od vložka, se v nov vložek prenesejo vsi vpisi, ki se nanašajo na to nepremičnino. Vknjižbe oziroma predznambe pridobitve oziroma prenehanja pravic oziroma pravnih dejstev, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo s sklepom iz prejšnjega odstavka, se opravijo pri novem vložku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Pripis nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-182\"><span class=\"lf-art-num\">182. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Nepremičnina se lahko pripiše zemljiškoknjižnemu vložku samo na predlog lastnika nepremičnine, če izkaže pravni interes za pripis in če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 180. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za pripis nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku se smiselno uporablja tretji odstavek 181. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Razdelitev zemljiškoknjižnega vložka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-183\"><span class=\"lf-art-num\">183. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiškoknjižno sodišče lahko po uradni dolžnosti razdeli zemljiškoknjižni vložek v več zemljiškoknjižnih vložkov, če se s tem zagotovi racionalnejši način vodenja zemljiške knjige.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za razdelitev zemljiškoknjižnega vložka se smiselno uporablja tretji odstavek 181. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Podrobnejše pogoje za razdelitev zemljiškoknjižnega vložka predpiše minister, pristojen za pravosodje, s predpisom iz 179. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O razdelitvi zemljiškoknjižnega vložka zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vpis etažne lastnine</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-184\"><span class=\"lf-art-num\">184. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiške parcele, ki so skupni deli objekta v etažni lastnini, se vpišejo v poseben vložek (v nadaljnjem besedilu: vložek za vpis etažne lastnine).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Vložek za vpis etažne lastnine je sestavljen iz osnovnega vložka in toliko podvložkov, kolikor je posameznih delov v etažni lastnini, in tistih skupnih delov, na katerih se solastninsko razmerje razlikuje od tistega na zemljiških parcelah iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V osnovni vložek se vpišejo zemljiške parcele, ki so skupni deli objekta v etažni lastnini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>V posamezen podvložek se vpiše posamezen del objekta v etažni lastnini oziroma tisti skupni del objekta, na katerem se solastninsko razmerje razlikuje od tistega na zemljiških parcelah iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če je sestavni del posameznega dela objekta v etažni lastnini samostojna zemljiška parcela (na primer atrij), se ta zemljiška parcela vpiše v isti podvložek kot posamezen del objekta, ki mu pripada.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vpis stavbne pravice</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-185\"><span class=\"lf-art-num\">185. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Za vpis stavbne pravice se odpre poseben vložek (v nadaljnjem besedilu: vložek za vpis stavbne pravice), pri katerem se vpiše imetnik stavbne pravice in poočiti zemljiška parcela, na kateri obstaja stavbna pravica.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je na zemljiški parceli, ki je predmet stavbne pravice, zgrajen objekt, se objekt vpiše v vložek za vpis stavbne pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se na objektu iz prejšnjega odstavka oblikuje etažna lastnina, se za vpis etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 184. člena tega zakona, pri čemer vložek za vpis stavbne pravice postane osnovni vložek.</div>\n<p class=\"lf-p\">6.3. Razdelitev in združitev idealnih deležev ter oblikovanje etažne lastnine Razdelitev idealnih deležev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-186\"><span class=\"lf-art-num\">186. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče v breme lastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve solastninske pravice na idealnem deležu, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se pri lastniku, v breme katerega se ta vknjižba dovoli, vpiše podatek o višini idealnega deleža, ki je enak celoti, zmanjšani za idealni delež, pri katerem se vpiše solastninska pravica v korist novega imetnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče v breme solastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve solastninske pravice na idealnem deležu, ki je manjši od celotnega idealnega deleža, katerega imetnik je ta solastnik, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se pri solastniku, v breme katerega se ta vknjižba dovoli, vpiše nov podatek o višini idealnega deleža, ki je enak višini prejšnjega idealnega deleža, zmanjšani za idealni delež, pri katerem se vpiše solastninska pravica v korist novega imetnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče v breme lastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve hipoteke oziroma druge pravice na idealnem deležu, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se vpiše razdelitev lastnine tako, da se v korist lastnika vpišeta dva idealna deleža:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>idealni delež, ki je enak višini idealnega deleža, na katerem se vpiše pridobitev hipoteke oziroma druge stvarne pravice, in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>idealni delež, ki je enak celoti, zmanjšani za delež iz prejšnje alinee.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče v breme solastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve hipoteke oziroma druge pravice na idealnem deležu, ki je manjši od celotnega idealnega deleža, katerega imetnik je ta solastnik, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se vpiše razdelitev solastniškega deleža tako, da se v korist solastnika vpišeta dva idealna deleža:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>idealni delež, ki je enak višini idealnega deleža, na katerem se vpiše pridobitev hipoteke oziroma druge stvarne pravice, in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>idealni delež, ki je enak višini prejšnjega idealnega deleža, zmanjšanega za delež iz prejšnje alinee.</div>\n<p class=\"lf-p\">Združitev idealnih deležev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-187\"><span class=\"lf-art-num\">187. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je lastnik oziroma solastnik nepremičnine pridobil posamezne idealne deleže na tej nepremičnini z različnimi vpisi, se ti idealni deleži združijo v en delež samo na predlog lastnika oziroma solastnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Združitev idealnih deležev ni dovoljena, če so na posameznih idealnih deležih vpisane različne hipoteke oziroma druge pravice.</div>\n<p class=\"lf-p\">Oblikovanje etažne lastnine</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-188\"><span class=\"lf-art-num\">188. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis etažne lastnine na predlog lastnika oziroma solastnika zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se etažna lastnina oblikuje z razdelitvijo lastninske pravice, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika o oblikovanju etažne lastnine, na katerem je podpis lastnika overjen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne lastnine.</div>\n<p class=\"lf-p\">6.4. Vrstni red vpisov Vrstni red opravljanja vpisov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-189\"><span class=\"lf-art-num\">189. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.</p>\n<p class=\"lf-p\">Vpisi z istim vrstnim redom</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-190\"><span class=\"lf-art-num\">190. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je v zvezi s posamezno nepremičnino zemljiškoknjižno sodišče hkrati prejelo več predlogov za vpis oziroma listin, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti, imajo ti vpisi isti vrstni red.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpise, ki imajo isti vrstni red, se pri teh vpisih to dejstvo zaznamuje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je z istim vrstnim redom opravljenih več vpisov pravic, ki se med seboj izključujejo (na primer vknjižba lastninske pravice), lahko vsak imetnik tako vpisane pravice s tožbo od sodišča zahteva, da odredi izbris pravice drugega imetnika, ki je vpisana z istim vrstnim redom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Tožbo iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v roku za pritožbo proti tistemu sklepu o dovolitvi vpisov z istim vrstnim redom, ki je bil izdan zadnji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Hkrati z vložitvijo tožbe mora tožnik predlagati zaznambo te tožbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Za zaznambo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sprememba vrstnega reda vknjiženih hipotek in zemljiškega dolga</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-191\"><span class=\"lf-art-num\">191. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vrstni red vknjiženih hipotek se lahko spremeni z vknjižbo ali s predznambo odstopa vrstnega reda na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila hipotekarnega upnika, čigar hipoteka bo s spremembo vrstnega reda pridobila kasnejši vrstni red.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za spremembo vrstnega reda je potrebno soglasje lastnika nepremičnine, pri kateri sta vknjiženi hipoteki, ki spreminjata vrstni red.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je pri hipoteki, ki bo s spremembo vrstnega reda pridobila kasnejši vrstni red, zaznamovana nadhipoteka, je za spremembo vrstnega reda potrebno tudi soglasje imetnika nadhipoteke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Predlogu za vpis spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek mora biti priloženo zemljiškoknjižno dovolilo iz prvega odstavka tega člena in listina o soglasju iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če se predlog nanaša na vknjižbo spremembe vrstnega reda hipotek, mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu iz prvega odstavka tega člena in na izjavi o soglasju iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena overjen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za spremembo vrstnega reda zemljiškega dolga.</div>\n<p class=\"lf-p\">Učinki spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-192\"><span class=\"lf-art-num\">192. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Hipoteka, ki se po vrstnem redu uvršča naprej, pridobi vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, glede celotne terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, če sta pred spremembo vrstnega reda hipoteki vpisani ena za drugo ali če s tem soglašajo vsi hipotekarni upniki, katerih hipoteke so po vrstnem redu med hipotekama, ki spreminjata vrstni red.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za soglasje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja četrti oziroma peti odstavek 191. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, pridobi hipoteka, ki se po vrstnem redu uvršča naprej, vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, samo do višine terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena hipoteka, ki se uvršča nazaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>V primeru iz prejšnjega odstavka, ima hipoteka, ki se glede dela terjatve uvršča naprej, glede preostalega dela terjatve, za poplačilo katere velja prvotni vrstni red te hipoteke, prednost pred hipoteko, ki se uvršča nazaj, če se hipotekarna upnika ne dogovorita drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za spremembo vrstnega reda zemljiškega dolga in za soglasje imetnika zemljiškega pisma. Soglasju imetnika zemljiškega pisma mora biti priložena overjena kopija tega pisma.</div>\n<p class=\"lf-p\">6.5. Zbirka listin Zbirka listin</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-193\"><span class=\"lf-art-num\">193. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) V zbirko listin se vloži:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>sklep, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis, 2. predlog za vpis, če je zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odločalo na predlog, 3. listine, ki so bile podlaga za vpis, in druge listine, ki so bile priložene predlogu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Podrobnejša pravila o organizaciji in vodenju zbirke listin predpiše minister, pristojen za pravosodje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zbirka listin se hrani trajno.</div>\n<p class=\"lf-p\">Informatizirana zbirka listin</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-194\"><span class=\"lf-art-num\">194. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da se zbirka listin oziroma deli zbirke listin vodijo kot centralna informatizirana baza.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>S predpisom iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje, način vodenja zbirke listin kot centralne informatizirane baze.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se zbirka listin oziroma njen del vodi kot centralna informatizirana baza, hrani zemljiškoknjižno sodišče listine, ki se vložijo v zbirko listin, deset let po pravnomočnosti vpisa, ki je bil dovoljen na podlagi teh listin. Po izteku roka iz prejšnjega odstavka se tiste listine, ki imajo lastnost arhivskega gradiva, izročijo pristojnemu arhivu, ostale listine iz zbirke listin pa se uničijo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za arhivsko gradivo, predpiše podrobnejši način ravnanja z listinami iz prejšnjega odstavka.</div>\n<p class=\"lf-p\">6.6. Zagotavljanje javnosti zemljiške knjige Javnost glavne knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-195\"><span class=\"lf-art-num\">195. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Na zahtevo izda zemljiškoknjižno sodišče tudi potrdilo, da določen vpis obstaja, da v zvezi z določeno nepremičnino ni poznejših vpisov, da je določen vpis izbrisan ali da določenega vpisa ni.</div>\n<p class=\"lf-p\">Javnost zbirke listin</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-196\"><span class=\"lf-art-num\">196. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče omogoči vpogled v zbirko listin oziroma da izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, in za listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (prvi odstavek 6. člena).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve.</div>\n<p class=\"lf-p\">Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-197\"><span class=\"lf-art-num\">197. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Javnost informatizirane glavne knjige se zagotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so vpisane v istem vložku (redni izpisek iz zemljiške knjige).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zagotovitev javnosti informatizirane zbirke listin.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Na posebno zahtevo se na način iz prvega odstavka tega člena zagotovi tudi vpogled prej vpisanih podatkov, ki so bili zaradi kasnejših vpisov izbrisani (zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Izpisek iz prejšnjih odstavkov tega člena je dolžno izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, katero je krajevno pristojno odločati o vpisih v zvezi s posamezno nepremičnino.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Izpisek iz prvega do tretjega odstavka tega člena je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izročiti osebi, ki je izpisek zahtevala, takoj po prejemu zahteve za izpisek in po plačilu sodne takse. Če je v zahtevku za izpisek navedeno, da naj se vroči po pošti, je zemljiškoknjižno sodišče izpisek dolžno poslati najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve in po plačilu sodne takse.</div>\n<p class=\"lf-p\">Elektronski dostop do informatizirane glavne knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-198\"><span class=\"lf-art-num\">198. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Minister, pristojen za pravosodje, glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da se zagotovi dostop do informatizirane glavne knjige v elektronski obliki.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, predpiše tudi način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše tudi:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>da se osebam, ki podatke glavne knjige potrebujejo za vzdrževanje svojih informatiziranih evidenc, ti podatki posredujejo v informatizirani obliki, 2. da se za izdajo rednih izpiskov iz informatizirane glavne knjige pooblastijo tudi drugi državni organi oziroma notarji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, predpiše način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve oziroma posredovanja podatkov v informatizirani obliki, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Državni organi, organi lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki opravljajo upravne naloge po javnem pooblastilu, za uporabo informatizirane glavne knjige ne plačujejo nadomestila za uporabo po prvem oziroma tretjem odstavku tega člena.</div>\n<p class=\"lf-p\">Omejitev dostopa do osebnih podatkov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-199\"><span class=\"lf-art-num\">199. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino oziroma več nepremičnin, vpisanih v istem vložku, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednje osebe pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi, 2. državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti, 3. imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten.</div>\n<p class=\"lf-p\">6.7. Pomotni vpisi Zaznamba o pomoti</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-200\"><span class=\"lf-art-num\">200. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiško knjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa in pri pomotnem vpisu to zaznamuje (v nadaljnjem besedilu: zaznamba o pomoti).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zaznamba o pomoti ima ta učinek, da vpisi, ki so bili opravljeni po pomotnem vpisu, ne ovirajo poprave pomotnega vpisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zaznambo o pomoti izbriše zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, ko postane sklep o popravi pomotnega vpisa pravnomočen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O vpisu in izbrisu zaznambe o pomoti zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.</div>\n<p class=\"lf-p\">Postopek popravljanja pomotnih vpisov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-201\"><span class=\"lf-art-num\">201. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O popravi pomotnega vpisa odloči zemljiškoknjižno sodišče s sklepom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za popravljanje pomotnih vpisov ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>POSEBNI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPKI 7.1. Skupne določbe Uporaba splošnih določb</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-202\"><span class=\"lf-art-num\">202. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih, urejenih v tem poglavju, se uporabljajo splošne določbe 5. poglavja tega zakona, če ni v tem 7. poglavju drugače določeno.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sestava sodišča</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-203\"><span class=\"lf-art-num\">203. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji odloča zemljiškoknjižni sodnik, razen če ta zakon določa, da v postopku odloča komisija.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če ta zakon določa, da v postopku na prvi stopnji odloča komisija, je komisija sestavljena iz predsednika komisije in dveh članov. Predsednik komisije je zemljiškoknjižni sodnik, člana komisije pa sta zemljiškoknjižna referenta oziroma strokovna sodelavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje predsednik okrajnega sodišča s sklepom o začetku postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če ta zakon določa, da je proti posameznim sklepom oziroma drugim dejanjem v posebnem zemljiškoknjižnem postopku dovoljen ugovor, o ugovoru odloča zemljiškoknjižno sodišče v sestavi, v kateri odloča v tem postopku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Oklic</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-204\"><span class=\"lf-art-num\">204. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O začetku posebnega zemljiškoknjižnega postopka se udeleženci postopka obvestijo z oklicem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z oklicem se udeleženci postopka obvestijo tudi o drugih dejanjih v posebnem zemljiškoknjižnem postopku, če ta zakon določa, da se o teh dejanjih obvestijo z oklicem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Oklic se nabije na oglasni deski sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če ta zakon določa, da je treba ugovor oziroma drugo vlogo v posebnem zemljiškoknjižnem postopku vložiti v določenem roku od objave oklica, teče ta rok od objave oklica v Uradnem listu Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Stroške objave oklicev nosi sodišče, če ta zakon ne določa drugače.</div>\n<p class=\"lf-p\">Osebna obvestitev udeležencev postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-205\"><span class=\"lf-art-num\">205. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če ta zakon določa, da se o določenih dejanjih v posebnem zemljiškoknjižnem postopku udeleženci postopka obvestijo osebno, se vročitev takšnega obvestila opravi po pravilih o osebnem vročanju sodnih pisanj.</p>\n<p class=\"lf-p\">7.2. Postopek izbrisa starih hipotek Pogoji za izbris starih hipotek</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-206\"><span class=\"lf-art-num\">206. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris vknjižene hipoteke zaradi poteka časa, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če je od dneva zapadlosti terjatve, v zavarovanje katere je bila vknjižena hipoteka, preteklo več kot deset let (v nadaljnjem besedilu: stara hipoteka), 2. če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je hipotekarni upnik neznan ali nedosegljiv, 3. če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da v obdobju od dospelosti terjatve do vložitve predloga za izbris stare hipoteke ni bila sodno uveljavljana terjatev, v zavarovanje katere je bila vknjižena hipoteka, in 4. če v treh mesecih od objave oklica o začetku postopka za izbris stare hipoteke hipotekarni upnik oziroma zastavni upnik, ki je na hipoteki pridobil nadhipoteko, proti izbrisu ni ugovarjal.</div>\n<p class=\"lf-p\">Predlog za izbris stare hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-207\"><span class=\"lf-art-num\">207. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Izbris stare hipoteke lahko zahteva samo zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka, tudi če ni hipotekarni dolžnik.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V predlogu za izbris morajo biti razložene okoliščine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za izbris stare hipoteke iz 1. do 3. točke 206. člena tega zakona in navedeni ustrezni dokazi. Če se predlagatelj postopka v predlogu sklicuje na listinske dokaze, jih mora predlogu priložiti.</div>\n<p class=\"lf-p\">Začetek postopka za izbris stare hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-208\"><span class=\"lf-art-num\">208. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če predlagatelj postopka dokaže oziroma verjetno izkaže, da so pogoji iz 1. do 3. točke 206. člena tega zakona izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka za izbris stare hipoteke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija z ugovorom proti izbrisu stare hipoteke.</div>\n<p class=\"lf-p\">Oklic o začetku postopka za izbris stare hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-209\"><span class=\"lf-art-num\">209. člen</span><span class=\"lf-art-t\">Oklic o začetku postopka za izbris stare hipoteke mora obsegati:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>podatke o vknjiženi stari hipoteki, ki je predmet postopka, 2. identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri je vknjižena stara hipoteka, ki je predmet postopka, 3. poziv osebam iz 4. točke 206. člena tega zakona, da v primeru, če izbrisu stare hipoteke, ki je predmet postopka, nasprotujejo, v treh mesecih od objave oklica vložijo ugovor proti izbrisu stare hipoteke.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor proti izbrisu stare hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-210\"><span class=\"lf-art-num\">210. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Hipotekarni upnik oziroma zastavni upnik, ki je na stari hipoteki pridobil nadhipoteko, lahko ugovarja proti izbrisu stare hipoteke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v treh mesecih od objave oklica o začetku postopka za izbris.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če ugovor vloži hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena in ta prenos v zemljiški knjigi ni vpisan, mora ugovoru priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke nanj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Za odločanje o ugovoru hipotekarnega upnika iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: nepopoln ugovor) se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 146. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Tretji in četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za ugovor, ki ga vloži zastavni upnik, ki je na stari hipoteki pridobil nadhipoteko, ki v zemljiški knjigi ni zaznamovana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Ugovor, ki ga vloži oseba, ki po prvem odstavku tega člena ni upravičena ugovarjati proti izbrisu stare hipoteke, zemljiškoknjižno sodišče kot nedovoljen zavrže.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>O zavrženju prepoznega, nepopolnega oziroma nedovoljenega ugovora odloči zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi izbrisa stare hipoteke.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ustavitev postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-211\"><span class=\"lf-art-num\">211. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je proti izbrisu stare hipoteke vložen pravočasen, popoln in dovoljen ugovor, zemljiškoknjižno sodišče s sklepom ustavi postopek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predlagatelj postopka za izbris stare hipoteke svoj zahtevek za ugotovitev prenehanja hipoteke uveljavlja v pravdi.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sklep o dovolitvi izbrisa stare hipoteke</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-212\"><span class=\"lf-art-num\">212. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris stare hipoteke, če proti izbrisu ugovor ni bil vložen oziroma če je bil ugovor zavržen kot prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen.</p>\n<p class=\"lf-p\">7.3. Postopek nastavitve zemljiške knjige Začetek postopka nastavitve zemljiške knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-213\"><span class=\"lf-art-num\">213. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Postopek nastavitve zemljiške knjige se začne po uradni dolžnosti:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če na območju določene katastrske občine ni zemljiške knjige, ali 2. če je bila zemljiška knjiga za območje določene katastrske občine uničena oziroma poškodovana tako, da so podatki nečitljivi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Predmet postopka nastavitve zemljiške knjige so lahko tudi posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Postopek nastavitve zemljiške knjige obsega:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>ugotavljanje podatkov glede pravic na nepremičninah in javna razgrnitev ugotovljenih podatkov, 2. vzpostavitev vpisov v glavni knjigi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Sklep o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige izda predsednik okrajnega sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Postopek nastavitve zemljiške knjige vodi komisija.</div>\n<p class=\"lf-p\">Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-214\"><span class=\"lf-art-num\">214. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige mora obsegati:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>katastrsko občino, za območje katere se nastavlja zemljiška knjiga, 2. dan, s katerim se začnejo opravljati poizvedbe glede pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v tej katastrski občini, 3. poziv imetnikom pravic na nepremičninah, da se udeležijo poizvedb in prijavijo pravice, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo, ter način in rok prijave pravic.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če so predmet postopka nastavitve zemljiške knjige samo posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini, mora oklic iz prejšnjega odstavka obsegati tudi natančen opis teh nepremičnin, in sicer zlasti njihov identifikacijski znak ter kraj, ulico in hišno številko, če na zemljiški parceli stoji objekt.</div>\n<p class=\"lf-p\">Obvestitev znanih imetnikov pravic</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-215\"><span class=\"lf-art-num\">215. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Imetnike pravic na nepremičninah, ki so sodišču znani, zemljiškoknjižno sodišče o začetku postopka obvesti osebno.</p>\n<p class=\"lf-p\">Obseg zbiranja podatkov v postopku nastavitve</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-216\"><span class=\"lf-art-num\">216. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) V postopku zemljiškoknjižno sodišče zbere naslednje podatke:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>o nepremičninah, 2. o osebah, za katere se po znanih podatkih predpostavlja, da so nosilci pravic na nepremičninah, in podatke o njihovih pravicah ter omejitvah, ki se nanašajo na te pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Podatke o nepremičninah ugotavlja sodišče na podlagi podatkov katastra, podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka pa na podlagi:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>podatkov iz stare zemljiške knjige, ki niso bili uničeni, 2. listin, vloženih v zbirko listin, 3. listin, ki so podlaga za vpis, pa na njihovi podlagi vpis še ni bil zahtevan oziroma še ni bil začet postopek za vpis po uradni dolžnosti, 4. kopij listin, ki so podlaga za vpis, in 5. drugih dokazov o obstoju pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (na primer z zaslišanjem prič oziroma udeležencev postopka).</div>\n<p class=\"lf-p\">Zapisnik o ugotovitvi podatkov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-217\"><span class=\"lf-art-num\">217. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V postopku ugotavljanja podatkov se piše zapisnik, ki mora obsegati bistvene podatke o poteku postopka, zlasti bistvene izjave udeležencev postopka in dokaze, ki so jih ti ponudili za ugotavljanje svojih pravic.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zapisnik podpišejo predsednik in člana komisije, ki vodi postopek, in udeleženci, ki so sodelovali pri posameznih dejanjih v postopku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sestava popisnih listov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-218\"><span class=\"lf-art-num\">218. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Na podlagi podatkov, ugotovljenih v postopku, sestavi zemljiškoknjižno sodišče popisni list za vsako nepremičnino.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Popisni list za posamezno nepremičnino mora obsegati podatke o nepremičnini, pravicah na tej nepremičnini in pravnih dejstvih v zvezi s to nepremičnino, z vsebino kot se ti podatki vpisujejo v zemljiško knjigo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Javna razgrnitev popisnih listov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-219\"><span class=\"lf-art-num\">219. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Popisni listi in zapisniki o ugotovitvah morajo biti javno razgrnjeni.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Skupaj z listinami iz prejšnjega odstavka se razgrnejo tudi kopije katastrskih načrtov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Javna razgrnitev mora trajati najmanj en mesec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Med trajanjem javne razgrnitve mora predsednik komisije določiti vsaj pet dni, ko je na razpolago za pojasnjevanje in dodatno ugotavljanje podatkov.</div>\n<p class=\"lf-p\">Oklic o javni razgrnitvi popisnih listov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-220\"><span class=\"lf-art-num\">220. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Udeleženci postopka se o javni razgrnitvi popisnih listov obvestijo z oklicem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Oklic o javni razgrnitvi popisnih listov mora obsegati:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>dan, od katerega dalje bodo popisni listi javno razgrnjeni, 2. trajanje javne razgrnitve in dan, s katerim se javna razgrnitev konča, 3. dneve, ko je predsednik komisije na razpolago za pojasnjevanje in dodatno ugotavljanje podatkov, 4. poziv osebam, ki imajo pravni interes za vpis, da v primeru, če nasprotujejo podatkom, ugotovljenim v razgrnjenih popisnih listih (v nadaljnjem besedilu: razgrnjeni podatki), v enem mesecu po koncu javne razgrnitve, ugovarjajo razgrnjenim podatkom.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor proti razgrnjenim podatkom</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-221\"><span class=\"lf-art-num\">221. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Proti razgrnjenim podatkom lahko vsaka oseba, katere pravni interes bi bil z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi razgrnjenih podatkov prizadet, vloži ugovor.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ugovor je treba vložiti v enem mesecu po koncu javne razgrnitve.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Vlagatelj ugovora mora navesti, katere podatke z ugovorom izpodbija, in predlagati dokaze, iz katerih izhaja, da so podatki, ugotovljeni v popisnih listih, napačni.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če vlagatelj ugovora v popisnih listih ni naveden kot imetnik pravice, ki se vpiše v zemljiško knjigo, mora ugovoru priložiti listine oziroma predlagati druge dokaze, s katerimi izkazuje pravni interes za vložitev ugovora.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Za odločanje o ugovoru, ki ne vsebuje vsega, kar mora po tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena vsebovati (v nadaljnjem besedilu: nepopoln ugovor), se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 146. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Ugovor, ki ga vloži oseba, ki po prvem odstavku tega člena ni upravičena vložiti ugovora, zemljiškoknjižno sodišče kot nedovoljen zavrže.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o prenosu podatkov popisnega lista v glavno knjigo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor, ki se ne nanaša na pravice</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-222\"><span class=\"lf-art-num\">222. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor ne nanaša na razgrnjene podatke o pravicah, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>zavrne ugovor kot neutemeljen, 2. ugodi ugovoru in odloči, da se ustrezno spremenijo in dopolnijo podatki v popisnih listih.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o prenosu podatkov popisnega lista v glavno knjigo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor, ki se nanaša na pravice</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-223\"><span class=\"lf-art-num\">223. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor nanaša na obstoj pravice, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo, napoti zemljiškoknjižno sodišče tistega, čigar pravica je manj verjetna, da v enem mesecu od vročitve sklepa o napotitvi vloži tožbo za ugotovitev obstoja ali neobstoja te pravice ter da v nadaljnjih osmih dneh predloži dokaz o vložitvi tožbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V popisni list se vpiše pravica v korist osebe, katere pravica je verjetnejša.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je bila napotena na pravdo, predloži dokaz o vložitvi tožbe, se to zaznamuje v popisnem listu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Za zaznambo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Nepravnomočen sklep o napotitvi na pravdo je ovira za odločitev o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-224\"><span class=\"lf-art-num\">224. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ko odloči o vseh pravočasnih ugovorih proti razgrnjenim podatkom in ko preneha morebitna ovira iz petega odstavka 223. člena tega zakona, zemljiškoknjižno sodišče za vsako nepremičnino, za katero je bil v postopku nastavitve zemljiške knjige sestavljen popisni list, odloči, da se podatki, ugotovljeni v razgrnjenih popisnih listih z ustreznimi spremembami in dopolnitvami teh podatkov, kot je o njih odločilo zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru proti razgrnjenim podatkom, prenesejo v glavno knjigo zemljiške knjige (v nadaljnjem besedilu: sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo splošne določbe tega zakona o sklepu o dovolitvi vpisa, če ni v tem razdelku 7.3. drugače določeno.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zemljiškoknjižno sodišče lahko v izreku sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo odloči, da je popisni list sestavni del tega sklepa. V primeru iz prejšnjega stavka mora biti popisni list priložen sklepu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vročitev sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-225\"><span class=\"lf-art-num\">225. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo se vroči:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>osebam, v korist katerih se pravica vpiše v glavno knjigo, 2. osebam, ki so ugovarjale proti razgrnjenim podatkom, 3. osebam, ki so bile napotene na pravdo po prvem odstavku 223. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Vpisi v glavno knjigo zemljiške knjige se opravijo na podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Pritožba proti sklepu o prenosu popisnega lista v glavo knjigo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-226\"><span class=\"lf-art-num\">226. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Za pritožbo proti sklepu o prenosu popisnega lista v glavno knjigo se uporabljajo splošne določbe tega zakona o pritožbi proti sklepu zemljiškoknjižnega sodnika, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Oseba, ki je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o napotitvi na pravdo iz prvega odstavka 223. člena tega zakona napotena na pravdo, ni upravičena s pritožbo izpodbijati podatka o imetniku pravice, čigar pravica je kot verjetnejša vpisana v popisnem listu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zemljiškoknjižno sodišče lahko na podlagi pritožbe samo spremeni sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, če se s tem strinja oseba, ki izpodbija vpis, in oseba,v korist katere je bil vpis dovoljen.</div>\n<p class=\"lf-p\">Začetek uporabe nastavljene glavne knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-227\"><span class=\"lf-art-num\">227. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Nastavljena glavna knjiga se glede posamezne nepremičnine začne uporabljati, ko so opravljeni vpisi podatkov glede te nepremičnine na podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Tožba za izpodbijanje vpisa</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-228\"><span class=\"lf-art-num\">228. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vsak, ki meni, da so z vpisom, ki je bil opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, kršene njegove pravice na nepremičnini, lahko v treh letih od dneva začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige s tožbo, vloženo proti imetniku vknjižene pravice, od sodišča zahteva:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice in da odloči, da se vknjižena lastninska pravica izbriše in ta pravica vknjiži v njegovo korist, oziroma</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>da ugotovi, da na nepremičnini v njegovo korist obstaja druga stvarna pravica in da odloči, da se ta pravica vknjiži v njegovo korist, oziroma</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>da ugotovi, da druga stvarna pravica na nepremičnini, na kateri je lastninska pravica vknjižena v njegovo korist, ne obstaja, in da odloči, da se izpodbijana pravica izbriše.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Vložitev tožbe iz prejšnjega odstavka se zaznamuje v zemljiški knjigi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za zaznambo po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zahtevek, s katerim se izpodbija vpis po prvem odstavku tega člena, ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba iz drugega odstavka tega člena.</div>\n<p class=\"lf-p\">7.4. Postopek dopolnitve zemljiške knjige Začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-229\"><span class=\"lf-art-num\">229. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka (v nadaljnjem besedilu: nevpisana zemljiška parcela) in 2. če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Predlog za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige lahko vloži vsak, ki verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli stvarno pravico.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen izpisek o nevpisani zemljiški parceli iz katastra in potrdilo pristojnega organa, ki vodi kataster, da je zemljiška parcela, ki je predmet postopka, v katastru vpisana in da iz podatkov katastra ni mogoče ugotoviti z delitvijo oziroma združitvijo katere prejšnje zemljiške parcele je nastala.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Šteje se, da je lastninska pravica določene osebe na nevpisani zemljiški parceli verjetno izkazana, če je ta oseba kot lastnik oziroma posestnik vpisana v katastru.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če so pogoji za dopolnitev zemljiške knjige iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku dopolnitve zemljiške knjige, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige.</div>\n<p class=\"lf-p\">Uporaba določb o postopku nastavitve zemljiške knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-230\"><span class=\"lf-art-num\">230. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V postopku dopolnitve zemljiške knjige se smiselno uporabljajo četrti do sedmi odstavek 221. člena, 224. člen, 225. člen, 226. člen, 227. člen in 228. člen tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka se upošteva:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>razgrnjeni podatki oziroma podatki v popisnih listi se nadomestijo s podatki, navedenimi v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, 2. ugovor proti razgrnjenim podatkom se nadomesti z ugovorom v postopku dopolnitve zemljiške knjige, 3. sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo se nadomesti s sklepom o dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige.</div>\n<p class=\"lf-p\">Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-231\"><span class=\"lf-art-num\">231. člen</span><span class=\"lf-art-t\">Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige mora obsegati:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>identifikacijski znak nevpisane zemljiške parcele, 2. podatke o osebi, katere lastninska pravica na nepremičnini je verjetno izkazana, 3. podatke o drugih pravicah, katerih obstoj je v predlogu za začetek postopka verjetno izkazan, 4. poziv imetnikom pravic na nepremičnini, da v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o pravicah, navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, oziroma obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke prvega odstavka 229. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor v postopku dopolnitve zemljiške knjige</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-232\"><span class=\"lf-art-num\">232. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vsaka oseba, katere pravni interes bi bil z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi podatkov, navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, prizadet, lahko vloži ugovor.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z ugovorom se lahko izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke prvega odstavka 229. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor, s katerim se izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-233\"><span class=\"lf-art-num\">233. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>zavrne ugovor kot neutemeljen, 2. ugodi ugovoru, razveljavi sklep o začetku postopka za dopolnitev zemljiške knjige in zavrne predlog za začetek tega postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Proti sklepu iz 1. točke prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige.</div>\n<p class=\"lf-p\">7.5. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine Pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-234\"><span class=\"lf-art-num\">234. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če predlagatelj postopka verjetno izkaže,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (v nadaljnjem besedilu: listina, katere vzpostavitev se zahteva), in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>da se je ta listina uničila oziroma izgubila, in 2. če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko vloži samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice, če bi ta oseba lahko predložila listino iz 1. točke prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko predlagatelj zahteva samo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>bodisi z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog, s katerim zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>bodisi s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu iz prejšnje alinee.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Predlagatelj mora v predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, navesti:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva, in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila ta listina izstavljena, 2. dejstva, iz katerih verjetno izhajajo okoliščine iz 1. točke prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Šteje se, da je pogoj iz prve alinee 1. točke prvega odstavka tega člena verjetno izkazan:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če predlagatelj postopka predlogu za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva, ali 2. če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti priložene predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Določbe tega razdelka 7.5. se smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka oziroma listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Predhoden preskus predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-235\"><span class=\"lf-art-num\">235. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Za odločanje o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ki ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati, se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 146. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zemljiškoknjižno sodišče zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kot nedovoljen:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če predlagatelj zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist oziroma 2. če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga iz prejšnje točke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga iz 1. točke prejšnjega odstavka, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti združi obravnavanje obeh predlogov v isti postopek.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-236\"><span class=\"lf-art-num\">236. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ob predhodnem preskusu ni zavrglo oziroma se izreklo za krajevno nepristojno, izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, razen pogoja glede listine, katere vzpostavitev se zahteva, in 2. če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 234. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>S sklepom iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju tudi naloži, da v osmih dneh od vročitve sklepa založi predujem za stroške objave oklica o začetku postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka predujma ne založi, zemljiškoknjižno sodišče razveljavi sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter hkrati odloči o zemljiškoknjižnem predlogu za vknjižbo lastninske pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče hkrati zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.</div>\n<p class=\"lf-p\">Oklic o začetku postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-237\"><span class=\"lf-art-num\">237. člen</span><span class=\"lf-art-t\">Oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora obsegati:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>identifikacijski znak nepremičnine, na katero se nanaša listina, katere vzpostavitev se zahteva, in drugi podatki o nepremičnini, ki so vpisani v zemljiški knjigi, 2. podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina izstavljena, 3. podatke o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba lastninske pravice, 4. poziv imetnikom pravic, da v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-238\"><span class=\"lf-art-num\">238. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist, 2. oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice na nepremičnini v njeno korist proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva, in da ima zato v posesti izvirnik te listine, 3. zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, 4. oseba, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navedena kot oseba, ki je listino izstavila.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Oseba iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske oziroma druge stvarne pravice v svojo korist, in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo in druge listine, določene s tem zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora ugovoru priložiti tudi izvirnik listine, katere vzpostavitev se v postopku zahteva.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 146. člen tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o ugovoru, s katerim se zahteva vknjižba pravice</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-239\"><span class=\"lf-art-num\">239. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom zahteva vknjižba lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora, zemljiškoknjižno sodišče:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora: ugovoru ugodi in hkrati:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora ter</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, 2. če pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora niso izpolnjeni: ugovor zavrne.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom zahteva vknjižba druge stvarne pravice v korist vlagatelja ugovora, zemljiškoknjižno sodišče:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice v korist vlagatelja ugovora proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva: ugovoru ugodi in hkrati:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbo druge stvarne pravice v korist vlagatelja ugovora, 2. če pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice v korist vlagatelja ugovora proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva, niso izpolnjeni: ugovor zavrne.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če zemljiškoknjižno sodišče ugodi ugovoru iz prvega odstavka tega člena, hkrati odloči o zahtevi za vknjižbo druge stvarne pravice, ki se uveljavlja z ugovorom iz prejšnjega odstavka, glede na stanje zemljiške knjige ob upoštevanju vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dovoljena s sklepom iz 1. točke prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O zavrnitvi ugovora iz 2. točke prvega odstavka tega člena in o zavrnitvi ugovora iz 2. točke drugega odstavka tega člena odloči zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ugovor zemljiškoknjižnega lastnika</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-240\"><span class=\"lf-art-num\">240. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zemljiškoknjižni lastnik lahko z ugovorom izpodbija, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oziroma, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, v njegovi posesti oziroma v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za izročitev te listine predlagatelju postopka, določeni v pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Navedb v ugovoru iz prejšnjega odstavka ni treba dokazovati.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je ugovor vložil zemljiškoknjižni lastnik, zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predlagatelj postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine svoj zahtevek za izstavitev te listine uveljavlja v pravdi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za ugovor osebe iz 4. točke prvega odstavka 238. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-241\"><span class=\"lf-art-num\">241. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni bil vložen, oziroma 2. če je bil ugovor vložen in je bil zavržen, oziroma 3. če je bil vložen ugovor, s katerim se zahteva vknjižba pravice, in je bil ta ugovor zavrnjen po 2. točki prvega odstavka oziroma po 2. točki drugega odstavka 239. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Izrek sklepa o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora obsegati podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina izstavljena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>S sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine zemljiškoknjižno sodišče tudi dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Za sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se smiselno uporabljajo splošne določbe tega zakona o sklepu o dovolitvi vpisa.</div>\n<p class=\"lf-p\">Tožba za izpodbijanje vpisa</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-242\"><span class=\"lf-art-num\">242. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Za izpodbijanje vpisa, ki je bil dovoljen s sklepom iz 1. točke prvega odstavka 239. člena, s sklepom iz 1. točke drugega odstavka 239. člena oziroma s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, se smiselno uporablja 228. člen tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje vpisa teče od izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>IZBRISNA TOŽBA Izbrisna tožba</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-243\"><span class=\"lf-art-num\">243. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (v nadaljnjem besedilu: izbris izpodbijane vknjižbe).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po tem, ko je bila opravljena:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če se z izbrisno tožbo uveljavlja tudi zahtevek na razveljavitev pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali 2. če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če so izpolnjeni naslednji pogoji:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je bila proti pravnomočni oziroma dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna pritožba, in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alinee oziroma vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.</div>\n<p class=\"lf-p\">Osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-244\"><span class=\"lf-art-num\">244. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja tudi proti osebam, v korist katerih je bila glede na izpodbijano vknjižbo vknjižena oziroma predznamovana pridobitev ali izbris pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ne glede na prejšnji odstavek, zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižen oziroma predznamovan z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zaznamba izbrisne tožbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-245\"><span class=\"lf-art-num\">245. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vložitev izbrisne tožbe se zaznamuje v zemljiški knjigi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Začetek uporabe določb zakona</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-246\"><span class=\"lf-art-num\">246. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Določbe tega zakona se uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če bo po uveljavitvi tega zakona sodišče druge stopnje razveljavilo sklep o vpisu, se postopek nadaljuje po tem zakonu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ne glede na prvi odstavek tega člena:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>se določbe 33. do 38. člena tega zakona začnejo uporabljati za zemljiškoknjižna dovolila, na katerih se podpis overi po uveljavitvi tega zakona, 2. se določbe 129. do 131. člena ter drugega in tretjega odstavka 136. člena zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 in 50/02 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZZK) uporabljajo za postopke, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo tega zakona, se za odločanje o vknjižbi na podlagi takega zemljiškoknjižnega dovolila smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na naslednji način:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>zemljiškoknjižnemu predlogu je treba priložiti listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, 2. če v zemljiškoknjižnem dovolilu ni naveden podatek o EMŠO oziroma o enolični identifikacijski številki osebe, v korist katere se dovoljuje vpis, se smiselno uporablja drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 25. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Postopki v razmerjih iz prvega odstavka tega člena, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi predloga iz prvega odstavka 136. člena ZZK oziroma iz 7. člena zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/99, 35/2000 – zadržanje izvrševanja, 43/2001 – odločba US, 97/2001 – ZPPLPS-A in 32/2002 – odločba US; v nadaljnjem besedilu ZPPLPS), se končajo po določbah 234. do 242. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Po uveljavitvi tega zakona je dovoljeno glavne vpise in poočitve opravljati samo v informatizirano glavno knjigo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>O uskladitvi obstoječih zemljiškoknjižnih vložkov z drugim odstavkom 180. člena tega zakona odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti hkrati s prvim glavnim vpisom, o katerem odloči po uveljavitvi tega zakona. Za uskladitev po prejšnjem stavku se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 181. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Glavno knjigo ročno vodene zemljiške knjige, iz katere so vsi zemljiškoknjižni vložki izbrisani zaradi prenosa v informatizirano glavno knjigo, hrani zemljiškoknjižno sodišče deset let po dnevu, ko je bil opravljen izbris zadnjega zemljiškoknjižnega vložka. Po roku iz prejšnjega stavka zemljiškoknjižno sodišče glavno knjigo ročno vodene zemljiške knjige izroči pristojnemu arhivu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Razveljavitev predpisov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-247\"><span class=\"lf-art-num\">247. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Z uveljavitvijo tega zakona nehajo veljati:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>ZZK, 2. tretji odstavek 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97 – ZJSRS, 39/97 – ZPPSL-A, 1/99 – ZNIDC, 52/99 – ZPPSL-B in 42/2002 – ZDR), 3. 7. člen ZPPLPS, 4. pravilnik o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95, 89/99 – ZPPLPS in 42/2001).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Do prenosa vseh nepremičnin v informatizirano glavno knjigo se za nepremičnine, ki so vpisane v vložke ročno vodene glavne knjige, tudi po uveljavitvi tega zakona uporabljajo prvi in drugi odstavek 7. člena ZZK in 36. do 39. člen pravilnika o vodenju zemljiške knjige.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Po uveljavitvi tega zakona se uporabljajo tudi naslednje določbe ZZK:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>določbe 138. do 140. člena za izbris hipotek, ki so bile ob uveljavitvi ZZK starejše od 25 let in sicer ne glede na določbe razdelka 7.2. tega zakona, 2. določbe 141. do 143. člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Pri uporabi določbe 141. člena ZZK se nepremičnina prenese v informatizirano glavno knjigo in pri njej zaznamuje, da gre za javno dobro.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Z uveljavitvijo tega zakona se določbe 85. do 89. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002) nehajo uporabljati za prodajo samostojnega dela objekta v etažni lastnini.</div>\n<p class=\"lf-p\">Način uporabe ZPPLPS</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-248\"><span class=\"lf-art-num\">248. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Po uveljavitvi tega zakona se določbe ZPPLPS, ki se sklicujejo na določbe ZZK, uporabljajo tako, da se:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>sklicevanje na prvi odstavek 17. člena ZZK nadomesti s sklicevanjem na drugi odstavek 150. člena tega zakona, 2. sklicevanje na 22. člen ZZK nadomesti s sklicevanjem na 41. člen tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba 6. člena ZPPLPS se uporablja tudi po prenehanju veljavnosti ZPPLPS.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izdaja predpisov po tem zakonu</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-249\"><span class=\"lf-art-num\">249. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz petega odstavka 12. člena, iz drugega odstavka 115. člena, iz 179. člena, iz tretjega odstavka 183. člena, iz drugega odstavka 193. člena in iz prvega odstavka 198. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Po uveljavitvi tega zakona se za predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 44. člena tega zakona šteje pravilnik o zemljiškem pismu (Uradni list RS, št. 15/2003).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se uporabljata:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Uradni list RS, št. 42/2001), razen tretjega in četrtega odstavka 31. člena navedene uredbe, in 2. pravilnik o oblikah vlog (obrazcev) za vpis v elektronsko zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 42/2001).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če so sodne odločbe oziroma odločbe drugih državnih organov, ki jih je treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko hrambo teh odločb, shranjene v informatizirani zbirki teh odločb, ki je organizirana tako, da so dostopni tudi podatki o morebitni pravnomočnosti oziroma dokončnosti in o morebitni razveljavitvi oziroma odpravi teh odločb, minister, pristojen za pravosodje, glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da teh odločb ni treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu pristojnega državnega organa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>V primeru iz prejšnjega odstavka mora zemljiškoknjižni predlog oziroma obvestilo pristojnega državnega organa obsegati podatke o informatizirani zbirki, v kateri je shranjena odločba, ki bi jo bilo treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu, in druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo te odločbe in elektronski dostop do te odločbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za listine, ki so shranjene v informatizirani zbirki listin iz 194. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>S predpisom iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za pravosodje, tudi podrobnejšo vsebino podatkov, ki jih mora obsegati zemljiškoknjižni predlog oziroma obvestilo iz petega odstavka tega člena, in način prevzemanja odločbe iz četrtega odstavka tega člena v informatizirano zbirko listin iz 194. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Uveljavitev zakona</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-250\"><span class=\"lf-art-num\">250. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Št. 720-02/93-1/13 Ljubljana, dne 29. maja 2003.</p>\n<p class=\"lf-p\">EPA 789-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kazalo Na vrh</p></div>", "next": 0}