{"html": "<div class=\"lf-doc\"><p class=\"lf-p\">Z vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka imetnik ne more več razpolagati.</p>\n<p class=\"lf-p\">Prepoved razpolaganja iz prejšnjega odstavka vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi. Glede učinka vpisa prepovedi razpolaganja iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih o učinkih prepovedi razpolaganja.</p>\n<p class=\"lf-p\">163.c člen (Izvršba za izterjavo denarne terjatve) Kadar teče izvršba za izterjavo oziroma zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zastavno pravico iz prejšnjega odstavka vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primeru iz prvega odstavka tega člena prenese klirinško depotna družba nematerializirane vrednostne papirje na račun kupca na podlagi sklepa, s katerim sodišče odredi prenos. Ta sklep nadomešča izročitev nematerializiranih vrednostnih papirjev kupcu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 93. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kadar je sodišče s sklepom o prodaji pooblastilo pooblaščenega udeleženca, da opravi prodajo vrednostnih papirjev, ki so predmet izvršbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se za prenos prodanih vrednostnih papirjev na račun kupca smiselno uporabljajo določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih o izbrisu zastavne pravice pri prodaji zastavljenega nematerializiranega vrednostnega papirja.</p>\n<p class=\"lf-p\">163.č člen (Izvršba za izročitev vrednostnih papirjev) Kadar teče izvršba za izročitev vrednostnih papirjev upniku, prenese klirinško depotna družba nematerializirane vrednostne papirje iz dolžnikovega računa na račun upnika na podlagi obvestila sodišča o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dvanajsto poglavje Izvršba na delež družbenika</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-164\"><span class=\"lf-art-num\">164. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za izvršbo na delež družbenika v družbi in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-165\"><span class=\"lf-art-num\">165. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Način izvršbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršba na delež družbenika se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.</p>\n<p class=\"lf-p\">S sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za prodajo deleža se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Trinajsto poglavje Izvršba na nepremičnine 1. Splošne določbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-166\"><span class=\"lf-art-num\">166. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-167\"><span class=\"lf-art-num\">167. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Izvršilna dejanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-168\"><span class=\"lf-art-num\">168. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Dokaz o dolžnikovi lastnini)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V predlogu za izvršbo na nepremičnino mora biti nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, se uporablja določba 211. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je lastninska pravica na nepremičnini iz prvega odstavka tega člena vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primeru iz tretjega odstavka tega člena opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršilni postopek se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-169\"><span class=\"lf-art-num\">169. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče vroči predlog upniku, ki se lahko o njem izjavi v osmih dneh od vročitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ko se upnik izjavi ali ko izteče rok za izjavo, izda sodišče sklep o predlogu. Zoper ta sklep ni pritožbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če dovoli sodišče za izvršbo drugo sredstvo, ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-170\"><span class=\"lf-art-num\">170. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Zaznamba izvršbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi.</p>\n<p class=\"lf-p\">S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik, ki je predlagal izvršbo, pa ni že prej pridobil zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga, pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi pravico dobiti poplačilo iz nepremičnine pred nekom, ki pridobi pozneje na njej zastavno pravico oziroma zemljiški dolg.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-171\"><span class=\"lf-art-num\">171. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pristop k izvršbi)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">K začeti izvršbi je mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu.</p>\n<p class=\"lf-p\">O pristopu k izvršbi obvesti sodišče upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-172\"><span class=\"lf-art-num\">172. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Poplačilo zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pri izvršbi na nepremičnino dobi poplačilo tudi zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, ki ni predlagal izvršbe.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-173\"><span class=\"lf-art-num\">173. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prenehanje zastavne pravice in zemljiškega dolga)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Na nepremičnini vknjižena zastavna pravica oziroma zemljiški dolg ugasne z dnem, ko postane sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen (192. člen), čeprav zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga niso popolnoma poplačani.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kupec nepremičnine in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga se lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica oziroma zemljiški dolg na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primeru iz drugega odstavka se kupnina zmanjša za prevzeti dolg.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-174\"><span class=\"lf-art-num\">174. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo.</p>\n<p class=\"lf-p\">S prodajo nepremičnine tudi ne ugasnejo osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo ter upniki zemljiškega dolga.</p>\n<p class=\"lf-p\">Druge osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice s prodajo nepremičnine ugasnejo, razen če se imetniki teh pravic s kupcem kako drugače dogovorijo.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-175\"><span class=\"lf-art-num\">175. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Najemno in zakupno razmerje)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Najemno ali zakupno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema ali zakupa.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini, lahko kupec ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-176\"><span class=\"lf-art-num\">176. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Ogled nepremičnine)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, na njegovo zahtevo in stroške dovoli, da si jo ogleda.</p>\n<p class=\"lf-p\">Čas in način ogleda ter morebitno navzočnost izvršitelja določi sodišče v odredbi o prodaji nepremičnine.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>Nepremičnine, izvzete iz izvršbe</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-177\"><span class=\"lf-art-num\">177. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.</p>\n<p class=\"lf-p\">Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>Ugotovitev vrednosti nepremičnine</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-178\"><span class=\"lf-art-num\">178. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Način ugotovitve vrednosti)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Vrednost nepremičnine lahko ugotovi sodišče še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pri ugotavljanju vrednosti se upošteva morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice.</p>\n<p class=\"lf-p\">Na predlog, ki mora biti vložen najpozneje osem dni pred prodajnim narokom, sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če se pri cenitvi pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali po skupinah delov možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-179\"><span class=\"lf-art-num\">179. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Sklep o ugotovitvi vrednosti)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče s sklepom.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zoper ta sklep se lahko pritoži poleg dolžnika tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-180\"><span class=\"lf-art-num\">180. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Ustavitev izvršbe po predlogu)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ustavitev izvršbe lahko predlaga v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče presodi glede na okoliščine primera, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>Prodaja nepremičnine</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-181\"><span class=\"lf-art-num\">181. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Odredba o prodaji)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izda sodišče odredbo o prodaji nepremičnine; v njej določi način in pogoje za prodajo ter čas in kraj prodaje, če naj bo nepremičnina prodana na dražbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Prodaja nepremičnine se opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">V odredbi o prodaji se posebej opozori na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku (četrti odstavek 178. člena).</p>\n<p class=\"lf-p\">Odredbo o prodaji razglasi sodišče na sodni deski in na svoji spletni strani, lahko pa tudi na drug krajevno običajen način.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče lahko upniku dovoli, da objavi odredbo o prodaji nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja. Stroški objave bremenijo upnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski do dneva prodaje mora preteči najmanj trideset dni.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odredbo o prodaji vroči sodišče strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu. Osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in zastavnim upnikom se vroča na naslovu, ki je vpisan v zemljiški knjigi, ne glede na kraj njihovega dejanskega bivanja, razen če so ga posebej sporočili sodišču.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-182\"><span class=\"lf-art-num\">182. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Predkupna in odkupna pravica)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je bila nepremičnina prodana z neposredno pogodbo, povabi sodišče predkupnega oziroma odkupnega upravičenca, naj izjavi na zapisnik pri sodišču, ali želi izkoristiti svojo pravico.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če predkupni oziroma odkupni upravičenec izkoristi svojo pravico, ima najboljši ponudnik ali kupec pri neposredni pogodbi pravico takoj po končani dražbi ali po prejemu obvestila, da je predkupni upravičenec izjavil, da želi izkoristiti svojo pravico, ponuditi višjo ceno.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-183\"><span class=\"lf-art-num\">183. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Način prodaje)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Nepremičnina se proda na javni dražbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Narok za prodajo nepremičnine se opravi v sodnem poslopju, če sodišče ne odloči drugače.</p>\n<p class=\"lf-p\">Stranke in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, naj se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sporazum, da naj se nepremičnina proda z neposredno pogodbo, mora biti sklenjen v pisni obliki.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sporazum o prodaji z neposredno pogodbo se pošlje pristojnemu davčnemu organu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pogodba o neposredni prodaji ima učinek od dneva, ko postane sklep o domiku (190. člen) pravnomočen.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-184\"><span class=\"lf-art-num\">184. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za prodajo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pogoji za prodajo morajo poleg drugih podatkov navajati:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>natančnejši opis nepremičnine s pritiklinami;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>služnosti stavbne pravice in stvarna bremena, ki jih mora kupec prevzeti;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>vrednost nepremičnine, ki jo je s sklepom ugotovilo sodišče;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>ceno, za katero se sme nepremičnina prodati;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>rok, v katerem mora kupec položiti kupnino;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>način prodaje;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>znesek varščine.</div>\n<p class=\"lf-p\">Rok, v katerem mora kupec položiti kupnino v hrambo na račun sodnih pologov, ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-185\"><span class=\"lf-art-num\">185. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Položitev varščine)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Javne dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če se sklene neposredna pogodba, položi kupec varščino tistemu, s katerim jo je sklenil, in to neposredno pred sklenitvijo pogodbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Varščine so oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Varščina znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ponudniki, katerih ponudbe niso bile sprejete, dobijo varščino na njihov transakcijski račun nakazano nazaj v 15 dneh po koncu javne dražbe.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-186\"><span class=\"lf-art-num\">186. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Narok za prodajo nepremičnine se opravi, tudi če je navzoč en sam ponudnik.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče na predlog stranke ali zastavnega upnika oziroma upnika zemljiškega dolga glede na okoliščine primera preloži prodajni narok.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-187\"><span class=\"lf-art-num\">187. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Kdo ne more biti kupec)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ne na dražbi ne pri neposredni pogodbi ne more biti kupec dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Kupec tudi ne more biti nekdo, ki po zakonu ne more pridobiti nepremičnine, ki je predmet izvršbe.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-188\"><span class=\"lf-art-num\">188. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prodajna cena)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana pod ugotovljeno vrednostjo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Od prvega do drugega naroka mora preteči najmanj trideset dni.</p>\n<p class=\"lf-p\">Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek, ali pri kakšnem drugem sodišču, se stranki in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga lahko sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice te vrednosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Drugi in četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi v primeru prodaje z neposredno pogodbo.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-189\"><span class=\"lf-art-num\">189. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prodajni narok in domik)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za narok, razglasi, da se začenja dražba.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dražba se konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ponudnik iz prejšnjega odstavka mora v primeru iz 200.a člena tega zakona dati izjavo, ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izjavo iz prejšnjega odstavka sodišče osebno vroči dolžniku in upniku, ki ji lahko nasprotujeta v osmih dneh od dneva prejema.</p>\n<p class=\"lf-p\">O domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga razglasi na sodni deski in vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je odobritev odklonjena oziroma vloga ni bila vložena v roku, sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje lahko napoti na pridobitev odobritve drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo, in dajo izjavo iz četrtega odstavka tega člena, ali pa prodajo s sklepom razveljavi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če ponudnik iz tretjega odstavka tega člena ne da izjave iz četrtega odstavka tega člena, lahko sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje domakne nepremičnino drugemu oziroma naslednjemu najboljšemu kupcu, ki v to privoli in da izjavo iz četrtega odstavka tega člena, ali pa prodajo s sklepom razveljavi.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-190\"><span class=\"lf-art-num\">190. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Domik pri prodaji z neposredno pogodbo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče izda sklep, s katerim domakne nepremičnino, prodano z neposredno pogodbo, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za veljavnost prodaje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sklep o domiku razglasi na sodni deski in ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter kupcu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pri domiku pri prodaji z neposredno pogodbo se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in devetega odstavka 189. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-191\"><span class=\"lf-art-num\">191. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Položitev kupnine)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Kupec mora položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kupec, ki je edini upnik, je lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Sodišče o predlogu upnika odloči s posebnim sklepom.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če kupec v določenem roku ne položi kupnine, sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Iz položene varščine se poravnajo stroški za novo prodajo in nadomesti razlika med ceno, doseženo pri prejšnji in pri novi prodaji.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-192\"><span class=\"lf-art-num\">192. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Izročitev nepremičnine kupcu)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.</p>\n<p class=\"lf-p\">V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu vroči sodišče vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji.</p>\n<p class=\"lf-p\">Nepremičnino izroči sodišče kupcu še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-193\"><span class=\"lf-art-num\">193. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Varstvo kupčevih pravic)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-194\"><span class=\"lf-art-num\">194. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Ustavitev izvršbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, ali če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče ustavi izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče ustavi izvršbo s prodajo z neposredno pogodbo, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati v roku, za katerega sta se sporazumeli stranki in zastavni upniki (četrti odstavek 183. člena).</p>\n<p class=\"lf-p\">V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>Poplačilo upnikov</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-195\"><span class=\"lf-art-num\">195. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Kdaj se poplačajo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-196\"><span class=\"lf-art-num\">196. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Kateri upniki se poplačajo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Iz kupnine se poplačajo:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo izvršbo;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>upniki zemljiškega dolga oziroma zastavni upniki, tudi če niso priglasili svojih terjatev;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>osebe, ki imajo pravico do nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>država in samoupravne lokalne skupnosti za davščine;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>osebe, ki imajo terjatve, navedene v 3. točki prvega odstavka 197. člena tega zakona.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-197\"><span class=\"lf-art-num\">197. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prednost pri poplačilu)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej, in sicer po temle vrstnem redu:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>stroški izvršilnega postopka;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.</div>\n<p class=\"lf-p\">Terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, razen davka na dodano vrednost oziroma davka na promet nepremičnine, se poplačajo, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom.</p>\n<p class=\"lf-p\">Čas, določen v 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, se šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-198\"><span class=\"lf-art-num\">198. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Vrstni red drugih terjatev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Po poplačilu terjatev iz 197. člena tega zakona se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Po poplačilu terjatev iz prvega odstavka tega člena se poplačajo terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena tega zakona za čas, za katerega se ne poplačajo po omenjenih določbah.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-199\"><span class=\"lf-art-num\">199. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če se o nadomestilu za osebne služnosti, stavbne pravice ali stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo, upravičenci in upniki, ki so po vrstnem redu za poplačilo za njimi, ne morejo sporazumeti, ga določi sodišče, ki pri tem upošteva zlasti čas, kolikor bi služnost, stavbna pravica oziroma breme še trajale, njihovo vrednost ter starost upravičencev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kupec in upravičenec do osebne služnosti, stavbne pravice ali stvarnega bremena se lahko sporazumeta, da kupec prevzame služnost, stavbno pravico oziroma stvarno breme, nadomestilo, določeno po prejšnjem odstavku, pa se odbije od kupnine.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-200\"><span class=\"lf-art-num\">200. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Sorazmerno poplačilo terjatev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Terjatve, ki imajo isti vrstni red, se poplačajo v sorazmerju z njihovo višino, če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča za njihovo popolno poplačilo.</p>\n<p class=\"lf-p\">200.a člen (Poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine) Če je upnik ali z njim povezana oseba kupila nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po 178. členu tega zakona, in pridobljena kupnina ne bi zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, se pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">200.b člen (Povezane osebe) Povezane osebe so lahko povezane fizične osebe ali povezane pravne osebe. Povezane so, če imajo takšno lastnost v trenutku domika nepremičnine oziroma po koncu dražbe premičnine ali druge premoženjske pravice oziroma ob prodaji premičnine ali druge premoženjske pravice z neposredno pogodbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za povezane fizične osebe se štejejo sorodniki v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, skrbnik in varovanec, posvojitelj in posvojenec, zakonca, osebi, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo, enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze, osebi, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter osebe v svaštvu do drugega kolena povezane osebe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odvisne in gospodujoče pravne osebe so povezane pravne osebe. Odvisna pravna oseba je pravna oseba, nad katero lahko druga pravna oseba (gospodujoča pravna oseba) neposredno ali posredno izvršuje na članstvu temelječ obvladujoč vpliv. Gospodujoča pravna oseba je pravna oseba, ki ima takšno udeležbo v drugem podjetju, da bi lahko izvrševala na članstvu temelječ vpliv tako, da bi lahko odločilno, neposredno ali posredno vplivala na oblikovanje volje odvisne pravne osebe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za gospodujočo pravno osebo velja tudi fizična oseba, če lahko odločilno vpliva na oblikovanje volje odvisne pravne osebe. Prav tako za gospodujočo pravno osebo velja tudi več fizičnih oseb skupaj, če te fizične osebe veljajo za povezane fizične osebe po drugem odstavku tega člena.</p>\n<p class=\"lf-p\">Povezane pravne osebe so tudi pogodbeniki pogodbe o obvladovanju in pogodbe o prenosu dobička ter glavna in vključena družba. Dokaz o nasprotnem ni mogoč.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za pravno osebo v večinski posesti se domneva, da je odvisna od osebe, ki je na njej udeležena z večino.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pravna oseba v večinski posesti je tista, na kateri ima oseba z večinsko udeležbo večino kapitalskih deležev ali večino glasovalnih pravic.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kateri del deležev pripada osebi, udeleženi z večino, se pri kapitalskih družbah določi v razmerju med skupnim zneskom osebi pripadajočega osnovnega kapitala (osnovne glavnice) k osnovnemu kapitalu. Lastni deleži se pri kapitalskih družbah odštejejo od osnovnega kapitala. Z lastnimi deleži kapitala so izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za račun pravne osebe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kateri del glasovalnih pravic pripada osebi, udeleženi z večino, se določi po razmerju števila glasovalnih pravic, ki jih lahko izvršuje iz njej pripadajočih deležev k skupnemu številu vseh glasovalnih pravic. Od skupnega števila glasovalnih pravic se odštejejo glasovalne pravice iz lastnih deležev. Z lastnimi deleži pravnih oseb so izenačeni deleži, ki pripadajo komu drugemu za račun pravne osebe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kot deleži, ki pripadajo osebi z večinskim deležem, veljajo tudi deleži, ki pripadajo od nje odvisni pravni osebi ali drugemu za račun te pravne osebe ali od nje odvisni pravni osebi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kot povezani veljata tudi oseba, zaposlena za nedoločen ali določen čas, in njen delodajalec, razen če je delodajalec oseba javnega prava.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-201\"><span class=\"lf-art-num\">201. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Izpodbijanje terjatev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.</p>\n<p class=\"lf-p\">Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-202\"><span class=\"lf-art-num\">202. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Napotitev na pravdo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Tistega, ki izpodbija terjatev, sodišče napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče odloži sklep o poplačilu tistih, katerih terjatve so sporne, dokler ni končana pravda.</p>\n<p class=\"lf-p\">Znesek, ki se nanaša na sporno terjatev, ostane v hrambi pri sodišču.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če se pravda ne začne v določenem roku, ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna.</p>\n<p class=\"lf-p\">Določba četrtega odstavka tega člena ne posega v pravico tistega, ki izpodbija terjatev, da tudi po koncu postopka začne pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>Posebne določbe o načinu poplačila nekaterih terjatev</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-203\"><span class=\"lf-art-num\">203. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nezapadla terjatev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zemljiški dolg oziroma terjatev zastavnega upnika, ki še ni zapadla do dneva izdaje sklepa o poplačilu, se poplača tako, da se upoštevajo obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva izdaje sklepa o poplačilu do dneva zapadlosti terjatve.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-204\"><span class=\"lf-art-num\">204. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nezapadla terjatev občasnih prejemkov)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če so terjatve občasnih prejemkov iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, zavarovane z zastavno pravico, zapadejo pa po izdaji sklepa o poplačilu, se poravnajo na izrecno zahtevo upnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">Te terjatve se obračunavajo smiselno na način, kot se obračunava nadomestilo za osebno služnost, stavbno pravico ali stvarno breme.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-205\"><span class=\"lf-art-num\">205. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogojna terjatev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Znesek, potreben za poplačilo terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, vendar je odvisna od pogoja, se izloči in izroči v hrambo sodišču ter izplača, ko nastopi odložni pogoj, oziroma ko je gotovo, da razvezni pogoj ne bo nastopil.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če odložni pogoj ne nastopi, oziroma če nastopi razvezni pogoj, se iz izločenega zneska poplačajo upniki, katerih terjatve niso bile popolnoma poplačane ali sploh niso bile poplačane; če takih upnikov ni ali če z njihovim poplačilom ni izčrpan ves znesek, pa se ta znesek oziroma ostanek izroči dolžniku.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-206\"><span class=\"lf-art-num\">206. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Predznamba zastavne pravice in zaznamba spora)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če je v zemljiški knjigi vpisana predznamba zemljiškega dolga oziroma zastavne pravice in tisti, v čigar korist je vpisana, dokaže, da je v teku postopek za njeno opravičilo, oziroma da še ni pretekel rok za ta postopek, se zemljiški dolg oziroma terjatev, na katero se predznamba nanaša, poravna na enak način kot terjatev z odložnim pogojem.</p>\n<p class=\"lf-p\">Terjatev, za katero je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora za izbris zastavne pravice ali zaznamba kakšnega drugega spora oziroma zemljiški dolg, za katerega je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora za njegov izbris ali kakšnega drugega spora, se poravna na enak način kot terjatev z razveznim pogojem.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>Razdelitveni narok, sklep o poplačilu in izbris pravic in bremen</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-207\"><span class=\"lf-art-num\">207. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Razdelitveni narok)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu določi sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Na narok povabi sodišče poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska.</p>\n<p class=\"lf-p\">V vabilu opozori sodišče te osebe, da bodo terjatve upnikov, ki ne pridejo na narok, vzete po stanju, kot izhaja iz zemljiške knjige in spisov, in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila.</p>\n<p class=\"lf-p\">Na naroku se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-208\"><span class=\"lf-art-num\">208. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Sklep o poplačilu)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">O poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona, odloči sodišče s sklepom po opravljenem naroku. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Terjatve upnikov se obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka.</p>\n<p class=\"lf-p\">V sklepu iz prvega odstavka tega člena upošteva sodišče samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka.</p>\n<p class=\"lf-p\">Terjatve, glede katerih sklep o izvršbi ni postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka, se poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz morebitnega preostanka kupnine, ostanek pa se vrne dolžniku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pritožba zoper sklep o poplačilu zadrži njegovo izvršitev, če bi sklep, s katerim bi bilo pritožbi ugodeno, lahko vplival na poplačilo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če sodišču po stanju iz spisov in podatkih iz zemljiške knjige oziroma iz drugih okoliščin ni znano, kdo je upnik zemljiškega dolga, sodišče znesek, ki upniku pripada po sklepu iz prvega odstavka tega člena, hrani zanj na računu sodnih pologov.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-209\"><span class=\"lf-art-num\">209. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Izbris pravic in bremen)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče s sklepom o domiku tudi odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (173., 174. in drugi odstavek 199. člena).</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-210\"><span class=\"lf-art-num\">210. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja, mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dolžnik, ki obdrži pravico stanovati na prodani družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, je od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje. Če se kupec in dolžnik o višini najemnine ne sporazumeta, jo določi sodišče v nepravdnem postopku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-211\"><span class=\"lf-art-num\">211. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če je bila zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana nepremičnina, uničena, ali če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora upnik v predlogu za izvršbo navesti, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površino, oziroma druge podatke, potrebne za njeno identifikacijo.</p>\n<p class=\"lf-p\">V takem primeru opravi izvršitelj po odredbi sodišča rubež nepremičnine, za katero je predlagana izvršba. Na rubež povabi upnika in dolžnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zapisnik o rubežu ima pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>Izvršba na stavbno pravico 211.a člen Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na stavbno pravico.</div>\n<p class=\"lf-p\">Štirinajsto poglavje Sodni penali</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-212\"><span class=\"lf-art-num\">212. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">O upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov, odloči sodišče v izvršilnem postopku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Plačilo sodnih penalov lahko zahteva upnik vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka tega člena.</p>\n<p class=\"lf-p\">Od dneva vložitve predloga za izvršbo upnik ni več upravičen do sodnih penalov.</p>\n<p class=\"lf-p\">Tretji razdelek IZVRŠBA ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE Petnajsto poglavje Izročitev in dobava premičnin 1. Krajevna pristojnost</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-213\"><span class=\"lf-art-num\">213. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za izvršbo za izročitev ene ali več določenih stvari, ali določene količine nadomestnih stvari, in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>Izročitev določenih stvari</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-214\"><span class=\"lf-art-num\">214. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršba za izročitev ene ali več določenih stvari, ki so pri dolžniku, se opravi tako, da izvršitelj te stvari vzame dolžniku in jih proti potrdilu izroči upniku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Po prvem odstavku tega člena se opravi izvršba tudi, kadar so stvari pri kom drugem, ki jih je voljan izročiti izvršitelju.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če drugi ni voljan izročiti stvari, lahko upnik predlaga sodišču, naj prenese nanj dolžnikovo terjatev proti drugemu za izročitev stvari.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za postopek s predlogom iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine (152. do 156. člen).</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-215\"><span class=\"lf-art-num\">215. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, sodišče na upnikov predlog oceni njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga proti dolžniku izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko vloži predlog po prvem odstavku tega člena v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen, da stvari niso bile najdene.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če upnik v predpisanem roku ne predlaga, naj mu dolžnik izplača vrednost stvari, sodišče ustavi izvršbo.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>Dobava nadomestnih stvari</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-216\"><span class=\"lf-art-num\">216. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če se izvršilni naslov glasi na dobavo določene količine nadomestnih stvari, ki so pri dolžniku ali pri kom drugem, se izvršba opravi tako, kot je predpisano za izročitev določenih stvari.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-217\"><span class=\"lf-art-num\">217. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, lahko upnik predlaga, naj se izvršba opravi tako, da ga sodišče pooblasti, da sme v določenem roku na dolžnikove stroške te stvari kupiti kje drugje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče izda na upnikov predlog sklep, s katerim odloči, naj dolžnik položi pri sodišču znesek, ki je potreben za nakup stvari.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga proti dolžniku izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko vloži predlog po prvem odstavku tega člena v osmih dneh od dneva, ko mu je sodišče sporočilo, da izvršbe ni moglo opraviti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če upnik v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne predlaga nakupa stvari drugje, sodišče ustavi izvršbo, razen če je upnik v roku iz tretjega odstavka 215. člena predlagal, naj mu dolžnik plača vrednost stvari, ki bi mu jih bil moral dobaviti.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-218\"><span class=\"lf-art-num\">218. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, stvari ni mogel kupiti drugje, ali če je izkazal za verjetno, da stvari niti drugje ni mogoče kupiti, oceni sodišče na njegov predlog njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku plačati to vrednost upniku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga proti dolžniku izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko predlog, naj mu dolžnik plača vrednost stvari, vloži v osmih dneh od dneva, ko izteče rok za nakup stvari drugje, oziroma v roku, ki mu ga določi sodišče v primeru, ko je izkazal za verjetno, da stvari tudi drugje ni mogoče kupiti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če upnik predloga ne vloži v tem roku, sodišče ustavi izvršbo.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>Pravica do odškodnine</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-219\"><span class=\"lf-art-num\">219. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Z določbami o nakupu nadomestnih stvari drugje in o plačilu vrednosti določenih ali nadomestnih stvari ni prizadeta upnikova pravica, da v pravdi zahteva od dolžnika povrnitev škode, ki mu jo je povzročil s tem, da mu stvari ni izročil oziroma dobavil.</p>\n<p class=\"lf-p\">Šestnajsto poglavje Izpraznitev in izročitev nepremičnin</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-220\"><span class=\"lf-art-num\">220. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-221\"><span class=\"lf-art-num\">221. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Način izvršbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izpraznitev in izročitev nepremičnine je dopustna po preteku osmih dni od dneva, ko je bil dolžniku vročen sklep o izvršbi.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-222\"><span class=\"lf-art-num\">222. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Odstranitev premičnin)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Premičnine, ki jih je treba odstraniti, se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na dolžnikove stroške v hrambo komu drugemu.</p>\n<p class=\"lf-p\">O izročitvi v hrambo in o stroških hrambe obvesti izvršitelj dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj opozori dolžnika, da bodo po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-223\"><span class=\"lf-art-num\">223. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prodaja premičnih stvari)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče dovoli po uradni dolžnosti prodajo stvari na dolžnikove stroške, če ta v danem roku ne zahteva njihove izročitve in ne povrne stroškov hrambe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Del s prodajo doseženega izkupička, ki ostane po poravnavi stroškov hrambe in prodaje stvari, izvršitelj položi pri sodišču.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za prodajo stvari se uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na premičninah.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sedemnajsto poglavje Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-224\"><span class=\"lf-art-num\">224. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori, ali se česa vzdržati, je za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.</p>\n<p class=\"lf-p\">224.a člen (Sodelovanje izvršitelja) Izvršba za dejanja iz tega poglavja se lahko opravi s sodelovanjem izvršitelja na način, ki ga določi sodišče.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-225\"><span class=\"lf-art-num\">225. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dokončen sklep o višini stroškov iz drugega odstavka tega člena izda sodišče na upnikov oziroma dolžnikov predlog.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko predlaga izvršbo na podlagi sklepa, ki ga izda sodišče po drugem odstavku tega člena, še pred njegovo pravnomočnostjo, na podlagi sklepa, ki ga izda sodišče po tretjem odstavku tega člena, pa šele po njegovi pravnomočnosti.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-226\"><span class=\"lf-art-num\">226. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 1,000.000 tolarjev, pravni osebi in podjetniku pa do 50,000.000 tolarjev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, postopa sodišče še naprej tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-227\"><span class=\"lf-art-num\">227. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Dopustitev in opustitev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče opravi izvršbo tako, kot je določeno v prvem do tretjem in v petem odstavku 226. člena tega zakona, tudi tedaj, kadar ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali opustiti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče na upnikov predlog s sklepom odloči, da mora dolžnik položiti varščino za škodo, za katero upnik izkaže, da jo bo verjetno utrpel, če bo dolžnik še naprej ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Čas trajanja varščine določi sodišče glede na okoliščine primera.</p>\n<p class=\"lf-p\">Na podlagi sklepa o položitvi varščine se opravi na upnikov predlog izvršba.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-228\"><span class=\"lf-art-num\">228. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Vzpostavitev prejšnjega stanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če je zaradi dolžnikovega ravnanja v nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova nastala sprememba, ki ni v skladu z upnikovo pravico, sodišče upnika na njegov predlog pooblasti, da sam, če je treba, pa tudi s pomočjo izvršitelja, na dolžnikove stroške in nevarnost vzpostavi prejšnje stanje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Glede založitve zneska, potrebnega za stroške za vzpostavitev prejšnjega stanja, in glede dokončne višine teh stroškov, se uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 225. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-229\"><span class=\"lf-art-num\">229. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Ponovno motenje posesti)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predlog za izvršbo po prvem odstavku tega člena lahko poda upnik v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovljenega motenja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Osemnajsto poglavje Vrnitev delavca na delo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-230\"><span class=\"lf-art-num\">230. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, po katerem je delodajalec dolžan vrniti delavca na delo ali mu znova zaupati delo oziroma delovne naloge, ki jih je prej opravljal, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima delodajalec prebivališče oziroma sedež.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-231\"><span class=\"lf-art-num\">231. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Rok za vložitev predloga za izvršbo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Predlog za izvršbo lahko vloži delavec v šestih mesecih od dneva, ko je pridobil pravico to predlagati.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-232\"><span class=\"lf-art-num\">232. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Način izvršbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršba se opravi po 226. členu tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-233\"><span class=\"lf-art-num\">233. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavec, ki je predlagal vrnitev na delo, lahko predlaga, naj sodišče s sklepom odloči, da mu mora delodajalec izplačati na račun plače mesečne zneske, zapadle od pravnomočnosti odločbe pa dotlej, dokler ne bo vrnjen na delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predlog za nadomestilo plače lahko delavec združi s predlogom za izvršbo ali ga vloži najpozneje do konca izvršilnega postopka.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za nadomestilo plače, ima učinek sklepa o izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Delodajalec lahko predlaga, naj sodišče ta sklep razveljavi, če so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil izdan.</p>\n<p class=\"lf-p\">Nadomestilo mesečne plače odmeri sodišče v znesku, ki bi ga delavec dobil, če bi bil na delu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Z določbami tega člena ni prizadeta delavčeva pravica, da lahko svojo terjatev za nadomestilo plače uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če sodišče delno ugodi zahtevku za izplačilo nadomestila plače, napoti delavca, da uveljavlja ostanek v postopku pred pristojnim sodiščem.</p>\n<p class=\"lf-p\">Devetnajsto poglavje Razdelitev stvari</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-234\"><span class=\"lf-art-num\">234. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za izvršbo za razdelitev stvari ali skupnega premoženja in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je stvar oziroma premoženje.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-235\"><span class=\"lf-art-num\">235. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Fizična razdelitev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Fizično razdelitev dovoli sodišče, če je taka razdelitev določena v izvršilnem naslovu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Posamezna dejanja fizične razdelitve opravi izvršitelj.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj povabi udeležence, naj bodo navzoči pri delitvi.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-236\"><span class=\"lf-art-num\">236. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Razdelitev s prodajo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če je treba na podlagi izvršilnega naslova stvar zaradi razdelitve prodati, se prodaja opravi po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine oziroma nepremičnine, razen če se stranke o posameznih vprašanjih sporazumejo drugače.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-237\"><span class=\"lf-art-num\">237. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Stroški postopka)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Stroške izvršbe po določbah tega poglavja plačajo vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na skupni stvari.</p>\n<p class=\"lf-p\">Lastnik, ki je povzročil posebne stroške, jih mora povrniti tistim, ki so jih imeli.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dvajseto poglavje Izjava volje</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-238\"><span class=\"lf-art-num\">238. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dolžnost podati izjavo volje, navedeno v poravnavi (20. člen), se šteje za izpolnjeno z dnevom njene zapadlosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dvajseto a) poglavje Izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki 238.a člen (Krajevna pristojnost) Za odločitev o predlogu za izvršbo sodne odločbe o vzgoji in varstvu otroka in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oseba, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo ali sodišče, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oseba, proti kateri je predlog za izvršbo vložen.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za neposredno izvršitev (238.e člen) je krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega je otrok.</p>\n<p class=\"lf-p\">238.b člen (Izvršilni predlog in sklep) Sodna odločba o vzgoji in varstvu otroka se izvrši tudi v primeru, če se ne glasi na izpolnitev obveznosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče v sklepu o izvršbi izreče, da je oseba, pri kateri je otrok, dolžna izročiti otroka. Sodišče ob tem določi rok, v katerem je otroka treba izročiti, ali pa, da je treba otroka izročiti takoj.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče ni vezano na predlagano izvršilno sredstvo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče lahko, če je to nujno za zagotovitev varstva koristi otroka, spremeni izvršilno sredstvo, določeno v sklepu o izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">238.c člen (Učinkovanje sklepa) S sklepom o izvršbi se obveznost izročitve otroka naloži osebi, na katero se nanaša izvršilni naslov, osebi, od katere volje je odvisna izročitev otroka, ter osebi, pri kateri je otrok v času izdaje tega sklepa.</p>\n<p class=\"lf-p\">V sklepu o izvršbi sodišče izreče, da dolžnost izročitve otroka učinkuje tudi proti vsaki drugi osebi, pri kateri je otrok v času oprave izvršbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">238.č člen (Izvršilna sredstva) Sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera in tako, da bo zagotovljeno varstvo koristi otroka, odloči, da se izvršba sodne odločbe o vzgoji in varstvu otroka opravi z izrekanjem denarnih kazni zoper osebo, na katero se nanaša sklep o izvršbi, ali z odvzemom otroka in njegovo izročitvijo osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.</p>\n<p class=\"lf-p\">238.d člen (Posredna izročitev) Praviloma se izvršba opravi tako, kot je določeno v prvem, drugem, tretjem in petem odstavku 226. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">238.e člen (Neposredna izročitev) Če izvršba na način, določen v prejšnjem členu ni uspešna, v posebej utemeljenih primerih pa takoj, lahko sodišče odloči, da se izvršba opravi tako, da se otroka odvzame osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršbo opravi izvršitelj ob navzočnosti strokovno usposobljenega delavca, ki ga določi sodišče.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj lahko glede na okoliščine primera zahteva pomoč policije pri opravi izvršbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">O času in kraju oprave izvršbe z odvzemom otroka se obvesti osebo, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo ter se ji omogoči prisotnost pri izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je s sklepom o izvršbi določeno, da je otroka treba izročiti takoj, se sklep o izvršbi zavezancu vroči ob opravi prvega izvršilnega dejanja. Če tedaj zavezanec ni prisoten, se mu sklep o izvršbi vroči naknadno.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odsotnost osebe, kateri je treba odvzeti otroka, ni ovira za opravo izvršbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je otrok v času oprave izvršbe pri osebi, ki v sklepu o izvršbi ni navedena, se ji ob opravi izvršbe vroči sklep o izvršbi ter zapisnik o opravljeni izvršbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">238.f člen (Izvršitev odločbe o osebnih stikih) Sodna odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom se izvrši po določbah prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">V izjemnih in posebej utemeljenih primerih, ko je to nujno za zagotovitev varstva koristi otroka, izvršba na način, določen v prejšnjem odstavku pa ni bila uspešna, sodišče dovoli opravo izvršbe tako, kot je določeno v 238.e členu tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">V postopku se smiselno uporabljajo določbe 238.a, 238.b in 238.c člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če ob opravi izvršbe po drugem odstavku tega člena oseba, ki jo določi sodišče po drugem odstavku 238.e člena tega zakona, ugotovi, da otrok nasprotuje stikom s staršem, ki je upravičen do stikov in če oceni, da izvršba z odvzemom in izročitvijo otroka ne bi bila v skladu z varstvom interesov otroka, lahko izvršitelj odstopi od oprave izvršilnega dejanja in o razlogih za to obvesti sodišče, ki opravlja izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če to sodišče ugotovi, da otrok nasprotuje stikom s staršem, ki je upravičen do stikov in če oceni, da izvršba ne bi bila v skladu z varstvom interesov otroka, lahko na predlog osebe, ki jo je določilo sodišče po drugem odstavku 238.e člena tega zakona, centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, izvršbo odloži za čas največ treh mesecev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče na predlog centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, izvršbo odloži tudi v primeru, če je pred pristojnim organom sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih stikih in če ugotovi, da bi oprava izvršbe bila v nasprotju z varstvom koristi otroka.</p>\n<p class=\"lf-p\">238.g člen (Izvršitev odločbe o prepovedi stikov) Odločba sodišča o prepovedi stikov z otrokom se izvrši po določbah 227. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Tretji del ZAVAROVANJE</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-239\"><span class=\"lf-art-num\">239. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Uporaba določb o izvršbi)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe tega zakona o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno.</p>\n<p class=\"lf-p\">239.a člen (Sklep o zavarovanju in določitev izvršitelja) Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo in začasno odredbo mora biti obrazložen.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelja, ki ga navede upnik v predlogu za izdajo predhodne ali začasne odredbe, določi sodišče, ki vodi postopek zavarovanja.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-240\"><span class=\"lf-art-num\">240. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Sredstva zavarovanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Kot sredstva zavarovanja se smejo dovoliti samo zastavna pravica na nepremičnini, zastavna pravica na premičnini, predhodne odredbe in začasne odredbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zavarovanje se lahko ustanovi tudi na podlagi sporazuma strank.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-241\"><span class=\"lf-art-num\">241. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nedopustnost zavarovanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki po tem ali drugem zakonu ne morejo biti predmet izvršbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Enaindvajseto poglavje Zastavna pravica na nepremičnini</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-242\"><span class=\"lf-art-num\">242. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, v kateri je treba opraviti vpis.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-243\"><span class=\"lf-art-num\">243. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za zastavno pravico)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-244\"><span class=\"lf-art-num\">244. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pri vknjižbi zastavne pravice je treba v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je upnik že po pogodbi pridobil zastavno pravico za terjatev na isti nepremičnini, še preden je terjatev postala izvršljiva, ali je bila zastavna pravica vknjižena, sodišče na upnikov predlog dovoli, da se v zemljiški knjigi zaznamuje izvršljivost terjatve.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, se uporabljajo določbe 211. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-245\"><span class=\"lf-art-num\">245. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Učinek vknjižbe in zaznambe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve imata za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dvaindvajseto poglavje Zastavna pravica na premičnini</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-246\"><span class=\"lf-art-num\">246. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-247\"><span class=\"lf-art-num\">247. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za zastavno pravico)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi premičnini.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-248\"><span class=\"lf-art-num\">248. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Način pridobitve zastavne pravice na premičnini)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Na premičnini se pridobi zastavna pravica z rubežem, v primerih, ko se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, pa z vpisom rubeža v tem registru.</p>\n<p class=\"lf-p\">Glede hrambe zarubljenih stvari se smiselno uporabljajo določbe 85. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Triindvajseto poglavje Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank – glej tudi drugi odstavek 274. člena SPZ</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-249\"><span class=\"lf-art-num\">249. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu je pristojen notar.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-250\"><span class=\"lf-art-num\">250. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za zavarovanje)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter izjavo zastavitelja, da soglaša z vknjižbo hipoteke na svoji nepremičnini in da se zaradi poplačila zapadle terjatve opravi izvršba na zastavljeno nepremičnino, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na premičnini, terjatvi, drugi premoženjski oziroma materialni pravici ali deležu družbenika mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve (osebno ime, prebivališče, rojstni datum in enotno matično številko fizične osebe ali firmo, sedež, matično in davčno številko pravne osebe), pravni temelj, predpisani enolični identifikacijski znak za premičnino oziroma opis terjatve, druge premoženjske oziroma materialne pravice ali deleža družbenika, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na predmetu zavarovanja in s poplačilom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zavarujeta se lahko tudi bodoča in pogojna terjatev.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-251\"><span class=\"lf-art-num\">251. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Odrejanje in izvajanje zavarovanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Na podlagi notarskega zapisa iz prejšnjega člena, v katerem je predmet zastave nepremičnina, sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, s sklepom dovoli vknjižbo in zaznambo neposredne izvršljivosti, ki učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Vknjižbo in zaznambo mora predlagati notar takoj po sestavi notarske listine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sklenitev notarskega zapisa iz prejšnjega člena, v katerem je predmet zastave premičnina, ima učinek rubeža premičnine. V primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, mora notar za nastanek zastavne pravice na podlagi notarskega zapisa zahtevati od pristojnega organa vpis zastavne pravice v registru zarubljenih stvari.</p>\n<p class=\"lf-p\">Na podlagi notarskega zapisa iz prejšnjega člena, v katerem je predmet zastave druga terjatev, premoženjska oziroma materialna pravica ali delež družbenika, se zastavna pravica ustanovi na način, ki velja za prenos terjatve, pravice ali deleža, če ni za določeno pravico predpisano kaj drugega.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zarubljene stvari se hranijo po sporazumu strank pri strankah, izvršitelju ali tretji osebi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za dejanja zavarovanja, ki jih opravi notar, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nastanek in prenos zastavne pravice.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-252\"><span class=\"lf-art-num\">252. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(črtan)</span></h4>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-253\"><span class=\"lf-art-num\">253. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Izvršba za uveljavitev zastavne pravice na podlagi sporazuma strank)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni zavarovane obveznosti, sodišče zaradi njenega poplačila na predlog upnika s sklepom dovoli in opravi izvršbo na zastavljeno stvar ali pravico.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi iz prejšnjega odstavka je notarski zapis iz 250. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino (prvi odstavek 170. člena) ima pravni učinek od dneva vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja.</p>\n<p class=\"lf-p\">V postopku izvršbe, ki poteka na podlagi notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona, se ne ponovi rubež premičnih stvari, terjatve ali druge premoženjske pravice oziroma drugo dejanje, ki ima za namen pridobitev zastavne pravice na predmetu zastave. Opravljena dejanja imajo pravni učinek od dneva pridobitve zastavne pravice po sporazumu strank.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-254\"><span class=\"lf-art-num\">254. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če nepremičnina oziroma posamezen del stavbe ni vpisan v zemljiški knjigi, morajo biti v notarskem zapisu iz 250. člena tega zakona navedeni podatki o legi nepremičnine oziroma posameznega dela stavbe, meji in površini, oziroma drugi podatki, potrebni za njegovo identifikacijo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Notarskemu zapisu mora biti priložena listina, ki bi bila primerna za vknjižbo lastninske pravice.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sklenitev notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona ima pomen vknjižbe zastavne pravice.</p>\n<p class=\"lf-p\">Notarski zapis z navedbo osebnega imena oziroma firme in prebivališča oziroma sedeža zastavitelja ter s podatki iz prvega odstavka tega člena notar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na listini iz drugega odstavka tega člena pa zaznamuje, da je nepremičnina zastavljena na podlagi sporazuma strank. Listina se izroči v hrambo notarju.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-255\"><span class=\"lf-art-num\">255. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(črtan)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Štiriindvajseto poglavje Predhodne odredbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-256\"><span class=\"lf-art-num\">256. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-257\"><span class=\"lf-art-num\">257. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za predhodno odredbo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.</p>\n<p class=\"lf-p\">Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-258\"><span class=\"lf-art-num\">258. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Domnevana nevarnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice ali čeka, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>na sodbo, izdano v kazenskem postopku, s katero je bilo ugodeno premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca, proti njej pa je vložen predlog za obnovo kazenskega postopka;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>na odločbo, na podlagi katere bi bilo treba izvršbo opraviti v tujini, razen če naj bi se izvršba opravila v državi članici Evropske unije;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>na sodbo na podlagi pripoznave, zoper katero je vložena pritožba;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>na poravnavo, sklenjeno pred sodiščem ali upravnim organom, ki se izpodbija tako, kot določa zakon;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>na notarski zapis, ki je izvršilni naslov, o denarni terjatvi, ki še ni zapadla.</div>\n<p class=\"lf-p\">V primerih iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena lahko sodišče na dolžnikov predlog določi za zavarovanje s predhodno odredbo pogoj, da upnik položi varščino za škodo, ki jo utegne zaradi predhodne odredbe utrpeti dolžnik.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-259\"><span class=\"lf-art-num\">259. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primerih iz prvega odstavka tega člena se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-260\"><span class=\"lf-art-num\">260. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Vrste predhodnih odredb)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče odredi naslednje predhodne odredbe:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>rubež premičnin in vpis rubeža v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-261\"><span class=\"lf-art-num\">261. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prepoved izplačila dolžnikovih denarnih sredstev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zneska dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet, ki ga je sodišče prepovedalo izplačati, ni mogoče prenesti s tega računa, dokler traja prepoved, razen za poravnavo zavarovane terjatve.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-262\"><span class=\"lf-art-num\">262. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče dovoli prodajo zarubljenih premičnih stvari, če se hitro kvarijo ali če je nevarnost, da bi njihova cena občutno padla.</p>\n<p class=\"lf-p\">Prodaja zarubljenih stvari se opravi po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je sodišče s predhodno odredbo zarubilo terjatev, lahko na upnikov ali dolžnikov predlog dovoli, da se prepovedana terjatev prenese na upnika v izterjavo, kadar je nevarnost, da se sicer zaradi zamude pri uveljavitvi ne bo mogla izterjati ali da bo izgubljena pravica do regresa proti komu drugemu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Znesek, ki se dobi s prodajo stvari ali z izterjavo terjatve, hrani sodišče, dokler predhodna odredba ne preneha ali dokler upnik ne predlaga izvršbe, vendar največ trideset dni od dneva, ko postane terjatev izvršljiva.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-263\"><span class=\"lf-art-num\">263. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Sklep o predhodni odredbi)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predhodna odredba sme trajati največ še osem dni po nastopu pogojev za izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če čas iz prvega odstavka tega člena poteče, preden postane odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, izvršljiva, ga sodišče na upnikov predlog podaljša, pod pogojem da se niso spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-264\"><span class=\"lf-art-num\">264. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prenehanje predhodne odredbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primerih iz 2. in 3. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena mora upnik povrniti dolžniku stroške, ki mu jih je povzročil s tem, da je bila dovoljena in izvršena predhodna odredba.</p>\n<p class=\"lf-p\">V teh primerih ima dolžnik pravico od upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane škode.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-265\"><span class=\"lf-art-num\">265. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji.</p>\n<p class=\"lf-p\">Petindvajseto poglavje Začasne odredbe 1. Splošne določbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-266\"><span class=\"lf-art-num\">266. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Krajevna pristojnost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v upravnem postopku, je pristojno tudi za odločitev o predlogu za začasno odredbo po koncu tega postopka.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-267\"><span class=\"lf-art-num\">267. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Kdaj je mogoče izdati začasno odredbo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-268\"><span class=\"lf-art-num\">268. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Učinek sklepa o začasni odredbi)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-269\"><span class=\"lf-art-num\">269. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nedopustnost začasne odredbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen (257. člen).</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-270\"><span class=\"lf-art-num\">270. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za začasno odredbo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen, če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-271\"><span class=\"lf-art-num\">271. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Vrste začasnih odredb)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami, in hrambo teh stvari;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa.</div>\n<p class=\"lf-p\">Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-272\"><span class=\"lf-art-num\">272. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za začasno odredbo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.</p>\n<p class=\"lf-p\">Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Tretji in četrti odstavek 270. člena tega zakona se uporabljata tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-273\"><span class=\"lf-art-num\">273. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Vrste začasnih odredb)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati.</div>\n<p class=\"lf-p\">V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena določi sodišče s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena tega zakona. V primeru kršitve prepovedi se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 226. člena tega zakona.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>Skupne določbe</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-274\"><span class=\"lf-art-num\">274. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Varščina namesto začasne odredbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Upnik lahko v predlogu za začasno odredbo ali pozneje izjavi, da se je namesto z začasno odredbo pripravljen zadovoljiti s tem, da dolžnik položi določen znesek kot varščino.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče lahko dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe tudi na predlog dolžnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če dolžnik položi varščino, ustavi sodišče postopek in razveljavi že opravljena dejanja.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-275\"><span class=\"lf-art-num\">275. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Varščina kot pogoj za začasno odredbo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče izda na upnikov predlog začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče lahko na dolžnikov predlog glede na okoliščine primera določi kot pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik položi varščino, tudi če je upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-276\"><span class=\"lf-art-num\">276. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Več začasnih odredb)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera izda tudi več začasnih odredb, če je to potrebno.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-277\"><span class=\"lf-art-num\">277. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Čas, za katerega se izdaja začasna odredba)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V sklepu, s katerim izda začasno odredbo, sodišče odloči, koliko časa naj odredba traja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. Sodišče določi upniku tudi rok, v katerem je to dolžan opraviti in o tem sodišču predložiti dokazilo ter ga opozori na posledice iz prvega odstavka 278. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče lahko na upnikov predlog začasno odredbo podaljša.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predlog iz tretjega odstavka tega člena sme upnik vložiti le do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-278\"><span class=\"lf-art-num\">278. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Prenehanje začasne odredbe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, če sodišču ne predloži dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, ali če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi v primerih iz prvega odstavka 264. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-279\"><span class=\"lf-art-num\">279. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Povrnitev škode dolžniku)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Dolžnik ima pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena, ali je upnik ni opravičil.</p>\n<p class=\"lf-p\">Četrti del IZVRŠITELJI Šestindvajseto poglavje Imenovanje in razrešitev izvršiteljev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-280\"><span class=\"lf-art-num\">280. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Služba izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Služba izvršitelja je javna služba, katere delovno področje in pooblastila ureja zakon.</p>\n<p class=\"lf-p\">Službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelji so samozaposleni, v razmerju do svojih delavcev so zasebni delodajalci.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pravice in dolžnosti izvršitelja ureja zakon.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj ima sedež v kraju, določenem v skladu z drugim odstavkom 283. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-281\"><span class=\"lf-art-num\">281. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Pogoji za imenovanje za izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za izvršitelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>da je državljan Republike Slovenije;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>da ima srednjo tehniško in drugo strokovno ter splošno srednjo izobrazbo;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>da je opravil izpit za izvršitelja po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>da aktivno obvlada slovenski jezik;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>da je vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja kot javnega pooblastila;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Pogoj iz 6. točke prejšnjega odstavka se dokazuje s spričevali o končanem šolanju v Republiki Sloveniji, s potrdilom o aktivnem znanju slovenskega jezika ali na drug ustrezen način.</p>\n<p class=\"lf-p\">Šteje se, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja in kdor ravna tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal nalog izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je zoper osebo, ki je vložila prošnjo za imenovanje za izvršitelja v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki je lahko ovira za imenovanje za izvršitelja, se odločitev o imenovanju odloži do pravnomočnosti odločbe, izdane v kazenskem postopku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na opremo in prostore iz 8. točke prvega odstavka tega člena in njihovo ugotavljanje predpiše minister, pristojen za pravosodje.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-282\"><span class=\"lf-art-num\">282. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ni združljivo opravljanje državne funkcije ali poslovodske in nadzorne funkcije v gospodarskih družbah ali organizacijah, pooblaščenih za izvajanje javnih pooblastil, plačane službe, pridobitne dejavnosti, detektivskega poklica, notariata in odvetništva.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje službe izvršitelja ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v izvršiteljevo opravljanje nalog po zakonu.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-283\"><span class=\"lf-art-num\">283. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Imenovanje izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelja imenuje minister, pristojen za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Število in sedeže izvršiteljev določi minister, pristojen za pravosodje, tako da pride vsaj en izvršitelj na območje okrožnega sodišča, preostalo število izvršiteljev na območju okrožnega sodišča pa določi glede na število izvršilnih zadev na okrajnih sodiščih na območju posameznega okrožnega sodišča.</p>\n<p class=\"lf-p\">Razpis za imenovanje izvršiteljev objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pred razpisom za imenovanje izvršiteljev pridobi minister, pristojen za pravosodje, mnenje predsednika oziroma predsednikov okrajnih sodišč na območju okrožnega sodišča, na katerem naj bi izvršitelj imel svoj sedež, o številu izvršilnih zadev ter o gibanju in stanju zadev izvršbe in zavarovanja na teh sodiščih.</p>\n<p class=\"lf-p\">Razpisni rok ne sme biti krajši od petnajst dni. Prijavi na razpis morajo kandidati priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev za imenovanje za izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje, opravi minister, pristojen za pravosodje, pri čemer upošteva predvsem delovne izkušnje, delovno dobo in oceno o vrednosti javnega zaupanja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zoper odločbo o imenovanju za izvršitelja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.</p>\n<p class=\"lf-p\">Vložena tožba zadrži izvršitev odločbe o imenovanju izvršitelja. Tožba se rešuje prednostno in hitro.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-284\"><span class=\"lf-art-num\">284. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nastop službe izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj nastopi službo po pravnomočnosti odločbe o imenovanju za izvršitelja z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izreče in podpiše naslednjo prisego: »Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in službo izvršitelja opravljal vestno, pošteno in nepristransko.« Če izvršitelj ne priseže v roku oziroma na dan, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje, odločba o imenovanju preneha veljati, razen če minister, pristojen za pravosodje, na predlog izvršitelja iz opravičenih razlogov določi nov rok oziroma dan za prisego.</p>\n<p class=\"lf-p\">Nastop službe izvršitelja objavi minister, pristojen za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-285\"><span class=\"lf-art-num\">285. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Zavarovanje za odgovornost)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pred prisego mora izvršitelj skleniti zavarovalno pogodbo za morebitno škodo, za katero je odgovoren po tem zakonu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora izvršitelj skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-286\"><span class=\"lf-art-num\">286. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Identifikacijski znaki izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izkaznico izvršitelja, ki vsebuje oznako izvršitelj, fotografijo izvršitelja, osebno ime izvršitelja, kraj, kjer ima sedež, ter ostale potrebne podatke,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>priponko izvršitelja, ki vsebuje oznako izvršitelj, osebno ime izvršitelja, kraj, kjer ima sedež, ter ostale potrebne podatke,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pečatom izvršitelja, ki vsebuje grb Republike Slovenije, oznako izvršitelj, osebno ime izvršitelja in kraj, kjer ima sedež,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>oznako na poslovnih prostorih izvršitelja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Preden priseže, izvršitelj pridobi identifikacijske znake iz prejšnjega odstavka in deponira pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, svoj podpis. Pravico uporabljati identifikacijske znake izvršitelj pridobi, ko nastopi službo izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Natančnejšo obliko in vsebino identifikacijskih znakov izvršitelja določi minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-287\"><span class=\"lf-art-num\">287. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Razrešitev izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj se razreši:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>če da pisno izjavo ministru, pristojnemu za pravosodje, in zbornici izvršiteljev, da ne želi opravljati nalog izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali postane notar ali odvetnik;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>ko dopolni starost 70 let;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>če opravlja posle, ki po svoji naravi niso združljivi z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ter ugledom in neoporečnostjo službe izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>če ne dosega meril za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja ali če iz ocene dela izvršitelja izhaja, da ne opravlja vestno službe izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>če ne opravi rednega preizkusa znanja po določbah tega zakona in podzakonskega akta.</div>\n<p class=\"lf-p\">Posamezni razrešitveni razlogi iz prejšnjega odstavka nastopijo:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>razlog iz 1. točke z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>razlog iz 2. točke trideseti dan od dneva, ko minister, pristojen za pravosodje, prejme pisno izjavo izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>razlog iz 3. točke z dnem, ko izvršitelj nastopi funkcijo, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali začne opravljati odvetniško dejavnost ali je imenovan za notarja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>razlog iz 4. točke s pravnomočnostjo odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>razloga iz 6. in 7. točke s pravnomočnostjo sodbe;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>razlogi iz 8., 9. in 10. točke s pravnomočnostjo odločbe ministra, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi razrešitvenega razloga.</div>\n<p class=\"lf-p\">O nastopu razrešitvenega razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena obvesti zbornica izvršiteljev ministrstvo, pristojno za pravosodje, takoj, ko zanj izve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 4., 6. in 7. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odločbo o razrešitvi izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.</p>\n<p class=\"lf-p\">Po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja določi predsednik zbornice izvršiteljev drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, upoštevajoč njihovo obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, v kraju, ki je temu najbližje.</p>\n<p class=\"lf-p\">287.a člen (Izobraževanje izvršiteljev) Izvršitelji so se dolžni redno strokovno izobraževati in vsako četrto leto po imenovanju opraviti preizkus znanja izvršitelja po programu, pod pogoji in na način, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Sedemindvajseto poglavje Poslovanje izvršiteljev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-288\"><span class=\"lf-art-num\">288. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Opravljanje službe izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj ne sme opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah, iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice in obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do četrtega kolena ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali pooblastitelj stranke ali udeleženca, ali za pravne osebe, pri katerih je član, ustanovitelj ali družbenik, ali član njenih organov, ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izločitveni razlog je podan tudi v primeru, če okoliščine iz prejšnjega odstavka obstajajo v razmerju do izvršiteljevega namestnika ali pomočnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršiteljevo dejanje, opravljeno v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za prodajo premičnih stvari lahko izvršitelj na svoje stroške in odgovornost pooblasti komisionarja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj mora po opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe in zavarovanja sodišču in upniku posredovati pisno poročilo o svojem delu.</p>\n<p class=\"lf-p\">Oglaševanje izvršiteljske dejavnosti je prepovedano.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-289\"><span class=\"lf-art-num\">289. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Odgovornost za škodo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-290\"><span class=\"lf-art-num\">290. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Čas oprave dejanj izvršbe in zavarovanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj mora začeti z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-291\"><span class=\"lf-art-num\">291. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Vrstni red oprave dejanj izvršbe in zavarovanja in evidenca)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj mora opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja v vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora izvršitelj opravo dejanja izvršbe in zavarovanja združiti v zadevah zoper istega dolžnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">O izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, je izvršitelj dolžan voditi evidenco.</p>\n<p class=\"lf-p\">Evidenca obsega naslednje podatke:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>sodišče, ki vodi postopek izvršbe ali zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>opravilno številko izvršilne zadeve oziroma zadeve zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>podatke o upniku in dolžniku kot so navedeni v sodnem spisu;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum sklepa o določitvi za izvršitelja in datum prejema tega sklepa;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izvršilno sredstvo in predmet izvršbe oziroma sredstvo in predmet zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>znesek zahtevane in vplačane varščine in datum plačila;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dejanja izvršbe in zavarovanja, ki jih je opravil, datum in obseg oprave teh dejanj;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>višino izterjanega denarnega zneska;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>znesek dokončnega obračuna plačila za delo in povračila stroškov.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-292\"><span class=\"lf-art-num\">292. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje, pošlje predlog tarife zbornici izvršiteljev, ki lahko v 30 dneh da pripombe k predlogu. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.</p>\n<p class=\"lf-p\">V primeru suspenza ali razrešitve je izvršitelj dolžan brez odlašanja zbornici izvršiteljev predložiti obračun vplačanih varščin, ki je podlaga za prenos poslovanja na prevzemnika.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-293\"><span class=\"lf-art-num\">293. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Stroški izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Stroški izvršitelja so izvršilni stroški.</p>\n<p class=\"lf-p\">Osemindvajseto poglavje Namestnik in pomočnik izvršitelja ter nadomeščanje izvršiteljev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-294\"><span class=\"lf-art-num\">294. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Namestnik izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. do 7. točke prvega odstavka 281. člena tega zakona, je lahko imenovana za namestnika izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj ima lahko samo enega namestnika.</p>\n<p class=\"lf-p\">Namestnik izvršitelja sme namesto izvršitelja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle izvršitelja. Vse listine, ki jih pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja izda, mora podpisati s svojim imenom in dostavkom »namestnik izvršitelja«.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dejanja namestnika izvršitelja, opravljena po prejšnjem odstavku, se štejejo za uradno poslovanje izvršitelja, pri katerem je namestnik izvršitelja zaposlen. Izvršitelj odgovarja za delo namestnika, za morebitno škodo pa odgovarjata solidarno.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja namestnik pečat in žig izvršitelja, ki ga nadomešča, pri čemer ima enake pravice in obveznosti ter enaka pooblastila ter se ravna po enakih pravilih kot izvršitelj.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pri opravi dejanj izvršbe mora imeti namestnik izkaznico in priponko s svojim imenom in dostavkom »namestnik izvršitelja«, za katero veljajo enaka pravila kot za izkaznico in priponko izvršitelja, na kateri mora biti označeno ime in sedež izvršitelja, pri katerem je namestnik.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za namestnika izvršitelja veljajo smiselno vse določbe tega zakona o nastopu službe, o opravljanju službe, o strokovnem izobraževanju, o disciplinski odgovornosti izvršitelja in disciplinskem postopku, o nezdružljivosti opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja, o nadzoru nad poslovanjem izvršitelja in o razrešitvi izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">294.a člen (Imenovanje namestnika izvršitelja) Namestnika izvršitelja imenuje na predlog izvršitelja in po predhodnem mnenju zbornice izvršiteljev minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.</p>\n<p class=\"lf-p\">Oseba, ki je imenovana za namestnika izvršitelja sme začeti opravljati to službo z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izreče in podpiše naslednjo prisego: »Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in bom službo namestnika izvršitelja opravljal vestno, pošteno in nepristransko.« 294.b člen (Pomočnik izvršitelja) Za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli največ pet oseb, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje pa največ deset oseb (v nadaljevanju: pomočnik izvršitelja).</p>\n<p class=\"lf-p\">Pomočnik mora imeti pri svojem delu potrdilo o vpisu v evidenco iz 295. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pomočniki izvršitelja delujejo v imenu in za račun izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj je odgovoren za morebitno škodo, ki jo pri opravljanju posameznih dejanj povzročijo njegovi pomočniki.</p>\n<p class=\"lf-p\">294.c člen (Nadomeščanje izvršitelja) Ko je izvršitelj na dopustu ali če je iz zdravstvenih ali drugih razlogov dlje časa zadržan, ga nadomešča njegov namestnik.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če izvršitelj nima namestnika, ga mora nadomeščati drug izvršitelj (začasni namestnik).</p>\n<p class=\"lf-p\">Začasnega namestnika z njegovim soglasjem določi izvršitelj in o tem obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje, in zbornico izvršiteljev. Če izvršitelj ne določi začasnega namestnika pred začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, in v primeru, če je izvršitelj suspendiran, ga določi predsednik zbornice izvršiteljev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Devetindvajseto poglavje Evidence</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-295\"><span class=\"lf-art-num\">295. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in namene varstva ter pomoči strankam upravlja evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev.</p>\n<p class=\"lf-p\">V evidenci iz prejšnjega odstavka se obdelujejo naslednji podatki:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>osebno ime, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonska številka, naslov elektronske pošte in sedež izvršitelja ter osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonska številka, naslov elektronske pošte in davčna številka njegovega namestnika;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum imenovanja in datum nastopa službe izvršitelja oziroma namestnika, datum prisege ter datum razrešitve;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>disciplinski ukrepi, ki so bili izrečeni izvršitelju oziroma namestniku;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>število pomočnikov izvršitelja, njihovo osebno ime, rojstni datum in datum sklenitve in prenehanja pogodbe o zaposlitvi.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelji so dolžni v osmih dneh sporočiti vsako spremembo podatkov, o katerih se vodi evidenca.</p>\n<p class=\"lf-p\">Evidenca iz prvega odstavka tega člena je za namene zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in varstva strank glede izvrševanja pooblastil izvršiteljev v delu, ki se nanaša na podatke o osebnem imenu, sedežu, telefonski številki in naslovu elektronske pošte izvršitelja ter namestnika izvršitelja, javna. Za učinkovito izvrševanje namenov iz prejšnjega stavka se evidenca v delu, ki je javna, objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev.</p>\n<p class=\"lf-p\">295.a člen (Evidenca izkaznic, priponk in pečatov) Ministrstvo za pravosodje za namene varnosti pravnega prometa ter preverjanja istovetnosti izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev pri opravljanju njihove službe upravlja evidence izkaznic, priponk in pečatov izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev.</p>\n<p class=\"lf-p\">V evidenci izkaznic se obdelujejo naslednji podatki:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>tekoča številka izkaznice;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>osebno ime, sedež in evidenčna številka izvršitelja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum, ko je bila izkaznica vzeta iz uporabe, kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi izkaznice.</div>\n<p class=\"lf-p\">V evidenci priponk se obdelujejo naslednji podatki:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>tekoča številka priponke;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>osebno ime in sedež ter evidenčna številka izvršitelja, ki priponko uporablja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>matrica priponke;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi priponke.</div>\n<p class=\"lf-p\">V evidenci pečatov se obdelujejo naslednji podatki:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>tekoča številka pečata (evidenčna številka);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odtis pečata;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>osebno ime in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum uničenja pečata.</div>\n<p class=\"lf-p\">Trideseto poglavje Zbornica izvršiteljev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-296\"><span class=\"lf-art-num\">296. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Zbornica izvršiteljev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelji z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Zbornico izvršiteljev (v nadaljevanju: zbornica).</p>\n<p class=\"lf-p\">Sedež zbornice je v Ljubljani.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zbornica je pravna oseba.</p>\n<p class=\"lf-p\">Najvišji organ zbornice je skupščina zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut, pravila obnašanja izvršiteljev in druge splošne akte zbornice. S statutom se podrobneje določi organizacija organov zbornice in njihove pristojnosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">K statutu daje soglasje Vlada Republike Slovenije, k drugim splošnim aktom zbornice pa minister, pristojen za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Nadzor nad delom zbornice opravlja minister, pristojen za pravosodje, s pregledom poslovanja zbornice, njenega izvršnega odbora, predsednika in pregledom spisov ter arhiva.</p>\n<p class=\"lf-p\">V okviru nadzora po določbah tega člena lahko minister, pristojen za pravosodje, odredi tudi vse druge ukrepe, za katere ima pooblastilo v zakonu, odredi odpravo pomanjkljivosti in določi rok za izvršitev ukrepov.</p>\n<p class=\"lf-p\">Enaintrideseto poglavje Nadzor nad opravljanjem službe izvršiteljev in disciplinska odgovornost izvršiteljev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-297\"><span class=\"lf-art-num\">297. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in delom zbornice izvaja minister, pristojen za pravosodje, po uradni dolžnosti ali na predlog predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega sodišča, predsednika zbornice, državnega tožilca, državnega pravobranilca in osebe, ki izkaže pravni interes.</p>\n<p class=\"lf-p\">V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za pravosodje:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odredi in po pooblaščenih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika s pregledom njegovih poslovnih listin, evidenc, spisov in stvari v hrambi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zahteva od izvršitelja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in zaposlenih osebah;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pridobiva od pristojnih organov in organizacij podatke o poslovanju izvršitelja, od bank, hranilnic in pristojne davčne uprave pa podatke o njegovem finančnem poslovanju;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja ali začasnega namestnika.</div>\n<p class=\"lf-p\">297.a člen (Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja v dodeljenih zadevah) Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja v zvezi z zadevami, ki jih je sodišče s sklepom dodelilo izvršitelju, opravlja predsednik sodišča, ki je imenovalo izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predsednik sodišča opravlja nadzor po uradni dolžnosti ali na predlog ministra, pristojnega za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">V okviru pristojnosti iz prejšnjega odstavka lahko predsednik sodišča:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odredi pregled poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika v zadevah iz prvega odstavka tega člena;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>predlaga ministru, pristojnemu za pravosodje, odreditev pregleda celotnega poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja ali začasnega namestnika.</div>\n<p class=\"lf-p\">V okviru nadzora po določbah tega zakona lahko predsednik sodišča odredi odpravo pomanjkljivosti in določi rok za izvršitev ukrepov.</p>\n<p class=\"lf-p\">297.b člen (Neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja) Neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica.</p>\n<p class=\"lf-p\">Nadzor opravlja po uradni dolžnosti ali na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, ali predsednika sodišča, ki je imenovalo izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka sme zbornica pregledovati spise, vpisnike ali druge evidence pri izvršitelju, poslovanje s stvarmi v hrambi in poslovanje z varščinami in obračuni plačila za delo in stroškov izvršitelja ter mu naložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi.</p>\n<p class=\"lf-p\">O opravljenem nadzoru zbornica pošlje poročilo ministru, pristojnemu za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">297.c člen (Poročanje o poslovanju izvršitelja) Izvršitelj mora enkrat letno poročati predsedniku oziroma predsednikom okrajnih sodišč, ki so ga imenovali, ministru, pristojnemu za pravosodje in zbornici o svojem poslovanju za preteklo leto.</p>\n<p class=\"lf-p\">Navodila o načinu poročanja izda minister, pristojen za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zaradi zagotavljanja večje preglednosti poslovanja izvršiteljev se podatki iz letnih poročil izvršiteljev o skupnem številu zadev v delu, skupnem številu rešenih zadev, skupnem številu na koncu leta nerešenih zadev in letni pregled v postopku sodne izvršbe izterjanih denarnih sredstev za vsakega posameznega izvršitelja posebej enkrat letno objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za pravosodje, in so javno dostopni do objave podatkov za naslednje leto.</p>\n<p class=\"lf-p\">297.č člen (Učinkovitost in ocena dela izvršitelja) Merila za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje, pošlje predlog meril zbornici izvršiteljev, ki lahko v 30 dneh da pripombe k predlogu. Minister, pristojen za pravosodje, na pripombe ni vezan.</p>\n<p class=\"lf-p\">Na podlagi letnih poročil izvršiteljev, ugotovitev nadzora in izpolnjevanja meril iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, vsako četrto leto izdela oceno izvršiteljevega dela.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ocena se vroči izvršitelju, zbornici, na zahtevo pa tudi predsednikom sodišč, ki so izvršitelja imenovali. Izvršitelj lahko predloži svoje pripombe in pojasnila k oceni.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-298\"><span class=\"lf-art-num\">298. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(Disciplinska odgovornost izvršiteljev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelj je disciplinsko odgovoren, če pri opravljanju službe izvršitelja krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov, ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled službe izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Disciplinske kršitve so hujše disciplinske kršitve in kršitve ugleda izvršiteljev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda izvršiteljev, določa statut zbornice.</p>\n<p class=\"lf-p\">298.a člen (Uvedba postopka) Uvedbo disciplinskega postopka lahko predlaga zbornica, predsednik okrajnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča, predsednik višjega sodišča in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, uvede disciplinski postopek na predlog oseb iz prejšnjega odstavka ali po uradni dolžnosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">298.b člen (Disciplinski ukrepi) V disciplinskem postopku zoper izvršitelja se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>pisni opomin;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>javni opomin;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>denarna kazen;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Denarna kazen se sme izreči v znesku od 50.000 do 500.000 tolarjev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa o izreku kazni.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odvzem pravice opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja, zaradi katerih izvršitelj ni vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe oziroma zavarovanja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja se lahko izreče za dobo od enega do deset let ali trajno.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja, izrečenega za dobo do dveh let, se lahko odloži za dobo do treh let s pogojem, da izvršitelj v tej dobi ne stori nove disciplinske kršitve dolžnosti pri opravljanju dela izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljanja službe izvršitelja, lahko disciplinski organ izvršitelju izreče začasno prepoved opravljati službo izvršitelja (suspenz). Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka.</p>\n<p class=\"lf-p\">298.c člen (Odmera sankcije) Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino kazni, zlasti pa teža kršitve in njene posledice, povzročena škoda, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje izvršitelja in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">298.č člen (Hujše disciplinske kršitve) Dejanja izvršitelja, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve, so:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če izvršitelj krši pravilo vrstnega reda izvršilnih zadev;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma zavarovanja ne upošteva osebnega dostojanstva strank in udeležencev postopka;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>če se izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja nedostojno in neprimerno obnaša in ne ravna vestno, pošteno in skrbno po določbah zakona in po pravilih podzakonskih aktov ali če oglašuje svojo dejavnost;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>če izvršitelj z dolžnikovim premoženjem ne ravna v skladu z določili zakona in po pravilih podzakonskih aktov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>če izvršitelj ne začne z opravo izvršilnih dejanj takoj oziroma najkasneje v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja, ali če takoj po opravljenih dejanjih izvršbe in zavarovanja ne sestavi poročila in obračuna;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>če izvršitelj zahteva višjo varščino, zaračuna višje plačilo za svoje delo ali večje stroške, kot mu dejansko pripadajo po tarifi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>če izvršitelj neupravičeno zavlačuje opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>če izvršitelj ne predlaga izločitve, ko so za to podani zakonski razlogi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>če izvršitelj ne izpolnjuje obveznosti strokovnega izobraževanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>če izvršitelj v roku ne predloži podatkov za evidence, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ali če ne vodi evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">11.</span>če izvršitelj ne posreduje zahtevanih podatkov ali ne predloži zahtevanih listin ali ne predloži letnega poročila ali odkloni sodelovanje pri nadzoru opravljanja službe izvršitelja ali ne izvrši ukrepov, ki so bili pri nadzoru odrejeni po določbah tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">12.</span>če izvršitelj ne opravi druge dražbe ali ponovne prodaje z neposredno pogodbo najpozneje v dveh mesecih po prejemu upnikovega obvestila;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">13.</span>če izvršitelj načina in datuma prodaje stvari ne določi in zabeleži v rubežnem zapisniku takoj po opravljenem rubežu oziroma po prejemu sklepa o prodaji stvari.</div>\n<p class=\"lf-p\">298.d člen (Disciplinski postopek) V disciplinskem postopku mora izvršitelj, zoper katerega teče postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi.</p>\n<p class=\"lf-p\">V disciplinskem postopku na prvi stopnji odloča minister, pristojen za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, lahko izvršitelj v roku 15 dni od njene vročitve vloži pritožbo, o kateri odloča disciplinska komisija pri zbornici.</p>\n<p class=\"lf-p\">Disciplinsko komisijo sestavljata dva sodnika višjega sodišča z območja, na katerem ima izvršitelj sedež in predstavnik zbornice. Sodnika višjega sodišča, člana disciplinske komisije, se določita z letnim razporedom dela višjega sodišča, predstavnika zbornice pa izvoli skupščina zbornice za dobo dveh let. Predsednik disciplinske komisije je sodnik.</p>\n<p class=\"lf-p\">O pritožbi odloča disciplinska komisija brez ustne obravnave.</p>\n<p class=\"lf-p\">Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega postopka predpiše minister, pristojen za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">298.e člen (Zastaranje) Pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">Če je disciplinska kršitev obenem tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zastaranje pregona pretrga vsako dejanje v disciplinskem postopku zoper izvršitelja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa pretrga vsako dejanje, s katerim se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pregon kršitve in izvršitev ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.</p>\n<p class=\"lf-p\">298.f člen (Smiselna uporaba zakona) V postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti se o vprašanjih, ki niso urejena s tem zakonom in predpisom iz šestega odstavka 298.d člena tega zakona, smiselno uporabljajo določbe skrajšanega postopka iz zakona o kazenskem postopku, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, napoved pritožbe, zahtevo za varstvo zakonitosti in izredno omilitev kazni.</p>\n<p class=\"lf-p\">Dvaintrideseto poglavje Sodni izvršitelji 298.g člen Za sodne izvršitelje ne veljajo določbe četrtega dela tega zakona. Zanje veljajo določbe predpisov, ki urejajo sodno osebje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Triintrideseto poglavje Kazenska določba 298.h člen Z globo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če opravlja storitve iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Z globo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba oziroma odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki opravlja storitve iz prvega odstavka 7. člena tega zakona v nasprotju z določbami četrtega dela tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Štiriintrideseto poglavje Nadzor nad izvrševanjem zakona 298.i člen Izvajanje določbe prvega odstavka 7. člena tega zakona nadzira ministrstvo, pristojno za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (Uradni list RS, št. 51/98) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:</p>\n<p class=\"lf-p\">Peti del PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-299\"><span class=\"lf-art-num\">299. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Do imenovanja 50 izvršiteljev, od tega najmanj 7 s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Celju, najmanj 5 na območju Okrožnega sodišča v Kopru, najmanj 5 na območju Okrožnega sodišča v Kranju, najmanj 12 na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, najmanj 8 na območju Okrožnega sodišča v Mariboru, najmanj 3 na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, najmanj 2 na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici, najmanj 3 na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu, najmanj 2 na območju Okrožnega sodišča v Krškem, najmanj 2 na območju Okrožnega sodišča na Ptuju in najmanj 1 na območju Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opravljajo dejanja izvršbe in zavarovanja sodni izvršitelji, ki so zaposleni na sodiščih.</p>\n<p class=\"lf-p\">Datum iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi minister, pristojen za pravosodje z aktom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-300\"><span class=\"lf-art-num\">300. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe tega zakona o opravi dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih se pričnejo uporabljati naslednji dan po objavi akta iz drugega odstavka prejšnjega člena, razen določb četrtega dela zakona o imenovanju, razrešitvi in disciplinski odgovornosti izvršiteljev ter o organizaciji in pripravi izvršiteljev na delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem uveljavitve tega zakona se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 6/92, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90), razen določb o opravi izvršbe in zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih pri sodišču, ki neposredno opravljajo posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-301\"><span class=\"lf-art-num\">301. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Podzakonski akti, določeni s tem zakonom, morajo biti izdani v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-302\"><span class=\"lf-art-num\">302. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-A (Uradni list RS, št. 75/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">116. člen</span><span class=\"lf-art-t\">upoštevana</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">sprememba iz ZIZ-B Izvršitelji, imenovani do uveljavitve tega zakona, opravijo zaprisego po 284. členu zakona najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelji, imenovani do uveljavitve tega zakona, ki ne izpolnjujejo pogoja iz 3. točke prvega odstavka 281. člena zakona, so dolžni opraviti dodatni izpit po programu, pod pogoji in na način, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, v roku enega leta od uveljavitve tega podzakonskega predpisa oziroma v istem roku predlagati imenovanje namestnika, ter dokazila predložiti zbornici in ministru, pristojnemu za pravosodje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelje, ki ne zaprisežejo v roku iz prvega odstavka tega člena in izvršitelje, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne izpolnijo navedenega pogoja, minister, pristojen za pravosodje, razreši ter hkrati imenuje prevzemnike njihovih zadev.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">117. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za izvršitelje, imenovane do uveljavitve tega zakona, začne teči rok iz 287.a člena zakona z dnem oprave dodatnega izpita iz 116. člena tega zakona, v primeru imenovanja namestnika pa z dnem uveljavitve tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">118. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, uskladi podzakonske predpise, izdane na podlagi zakona, z določbami tega zakona v tridesetih dneh po njegovi uveljavitvi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona podzakonske predpise iz 96., 287.a, 297.c in 297.č člena zakona in drugega odstavka 116. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">119. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelji so dolžni sredstva predujmov v zadevah, v katerih še niso začeli opravljati neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja z ustreznimi evidencami, prenesti na račune prehodnih sodnih pologov v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Za izplačilo stroškov in nagrade izvršiteljev iz teh sredstev se uporabljajo določbe tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kršitev določbe prvega odstavka tega člena predstavlja dejanje, ki pomeni hujšo disciplinsko kršitev.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">120. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">S predlogom za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo mora dolžnik predlagati tudi vpis zastavne pravice, ustanovljene na tej nepremičnini na podlagi sporazuma strank po določbah zakona, ki urejajo ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in vseh drugih bremen. Če tega ne stori, iz listine, ki je podlaga za vpis, pa izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica, sodišče po uradni dolžnosti opravi vpis zastavne pravice.</p>\n<p class=\"lf-p\">Določba prejšnjega odstavka velja tudi za zastavne pravice, ustanovljene po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">121. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Sklepe o izvršbi in zavarovanju, ki se glasijo na sredstva dolžnika na računih pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, izvršijo po zaprtju teh računov organizacije za plačilni promet na sredstva, ki jih ima dolžnik pri njih. Organizacije za plačilni promet v teh primerih opravijo izvršbo po predpisih, ki veljajo v času opravljanja izvršbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">Po odprtju transakcijskih računov opravi organizacija za plačilni promet izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri njej, tudi če se sklepi o izvršbi in zavarovanju glasijo na sredstva dolžnika na že zaprtih računih pri tej organizaciji za plačilni promet.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">122. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ne glede na prejšnji odstavek, se v navedenih postopkih uporabljajo naslednje določbe zakona, ki so veljale pred uveljavitvijo tega zakona:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>33. člen, če je bilo ravnanje iz prvega odstavka navedenega člena storjeno pred uveljavitvijo tega zakona,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>38. člen o plačilu predujma za stroške izvršitelja v postopkih, v katerih je pred uveljavitvijo tega zakona že odločeno o predujmu, oziroma o plačilu za delo in stroških izvršitelja v postopkih, v katerih je izvršitelj pred uveljavitvijo tega zakona že predložil pisno poročilo o opravi dejanj s specifikacijo stroškov,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>drugi odstavek 54. člena o pristojnosti, tretji odstavek 58. člena o sklepu o ugovoru, prvi odstavek 61. člena ter peti odstavek 62. člena o ravnanju z ugovorom v postopkih, v katerih je sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi pred uveljavitvijo tega zakona, ugovor že poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>59., 60., 61., 64., 65. in 66. člen v postopkih, v katerih je bil pred uveljavitvijo tega zakona že vložen ugovor,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>71. in 73. člen v postopkih, v katerih je bil pred uveljavitvijo tega zakona že vložen predlog za odlog izvršbe,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>249., 250., 251., 252., 254. in 255. člen v postopkih, v katerih je bil predlog za zavarovanje že vložen pred uveljavitvijo tega zakona.</div>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">123. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe 254. člena zakona prenehajo veljati za posamezne dele stavb hkrati s prenehanjem veljavnosti zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/99, 43/01 – odločba US, 97/01 in 32/02 – odločba US).</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">124. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se za izvršbo in zavarovanje na nematerializirane vrednostne papirje v sodnem postopku prenehajo uporabljati določbe 60., 62., 63. in 85. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99).</p>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati v postopkih, v katerih sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev, določba 3. točke četrtega odstavka 29. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) za pridobitev podatkov o transakcijskih računih imetnikov transakcijskih računov, ki so druge fizične osebe, glede dokazovanja pravnega interesa.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">125. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">47.</span>in 50. člen tega zakona ter drugi odstavek 96. in prvi odstavek 248. člena zakona se začnejo uporabljati ob uveljavitvi podzakonskih aktov iz šestega odstavka 81. in tretjega odstavka 96. člena zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitelji oziroma notarji morajo zahtevati vpise vseh še veljavnih rubežev oziroma zavarovanj, opravljenih pred uveljavitvijo podzakonskih aktov iz šestega odstavka 81. in tretjega odstavka 96. člena zakona, v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic v treh mesecih po njegovi vzpostavitvi. V zahtevi morajo navesti tudi predpisani enolični identifikacijski znak za premičnino. Šteje se, da v tem roku opravljeni vpis učinkuje od dneva, ko je bil opravljen rubež oziroma zavarovanje.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">126. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe tega zakona, ki se nanašajo na stavbno pravico in zemljiški dolg se pričnejo uporabljati z dnem, ko se prične uporabljati zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">127. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-B (Uradni list RS, št. 16/04) vsebuje naslednjo končno določbo:</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">2. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-C (Uradni list RS, št. 17/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">40. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">41. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 86.a člen Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 – uradno prečiščeno besedilo).</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">42. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določba tretjega odstavka 40. člena zakona se v delu, ki se nanaša na podatke o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, ne uporablja, dokler minister, pristojen za pravosodje, s sklepom ne ugotovi, da so za to izpolnjeni tehnični pogoji. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">43. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski predpis iz tretjega odstavka 42.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">44. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-D (Uradni list RS, št. 69/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">5. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izjavi iz prvega odstavka 96. člena in četrtega odstavka 189. člena zakona, ki je bila vročena dolžniku in upniku pred uveljavitvijo tega zakona, lahko dolžnik in upnik nasprotujeta v roku iz petega odstavka 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 44/06 – uradno prečiščeno besedilo).</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">6. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Postopki, v katerih sodišča odločajo o delitvi kupnine in poplačilu upnika ali upnikov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">7. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-E (Uradni list RS, št. 115/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">63. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti objavi seznam vlog in drugih pisanj ter rok, od katerega je mogoče vloge in pisanja s seznama vlagati po elektronski poti.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">64. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Predlogi za izvršbo in predlogi za nasprotno izvršbo se do uveljavitve podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona vlagajo po določbah zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ne glede na prejšnji odstavek se od uveljavitve tega zakona uporabljata peti in šesti odstavek 40. člena zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">65. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oziroma predlog za nasprotno izvršbo vložen pred uveljavitvijo podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">66. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Drugi odstavek 44. člena zakona in določba o navedbi krajevno pristojnega sodišča v sklepu o izvršbi iz četrtega odstavka 44. člena zakona se začneta uporabljati z dnem, ko začneta veljati podzakonska predpisa iz tretjega odstavka 40. člena in tretjega odstavka 67. člena zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">67. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V postopkih, v katerih je bil do dneva uveljavitve tega zakona že izdan sklep o določitvi izvršitelja po določbah zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona, opravijo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja izvršitelji, ki so bili določeni s sklepom o določitvi izvršitelja. Tudi za te primere se uporablja deveti odstavek 44.a člena zakona.</p></div>", "next": 239619}