{"html": "<div class=\"lf-doc\"><div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Obdolženec se zasliši praviloma ustno. Obdolžencu se pove, česa je obdolžen, nato pa se vpraša, kaj lahko navede v svoj zagovor; pri tem se mu pove, da se ni dolžan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati odgovornosti za prekršek. Pri zaslišanju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se obdolženec noče zagovarjati ali noče odgovarjati na posamezna vprašanja, ga je treba poučiti, da si utegne s tem otežiti zbiranje dokazov za svojo obrambo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ko se obdolženec prvič zasliši, ga je treba najprej vprašati za osebne podatke: osebno ime, dan, mesec, leto in kraj rojstva, poklic, zaposlitev, stanovanje, zakonsko stanje in število otrok, državljanstvo, šolsko izobrazbo, premoženjske razmere, ali je že bil kdaj kaznovan za kaznivo dejanje ali za prekršek, kdaj in zakaj, ali je v kazenskem postopku, ali je zoper njega začet postopek še za kakšen drugi prekršek in če je mladoleten, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Obdolženca je treba poučiti, da mora takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča, ter ga opozoriti na posledice po tem zakonu, če ne bo tako ravnal.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Obdolženca se pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov, in da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Pouk iz prejšnjih odstavkov tega člena in izjava se vpišeta v zapisnik.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sodnik lahko zahteva od obdolženca, naj poda svoj zagovor pisno, če spozna, da glede na pomen prekrška in podatke, ki so navedeni v predlogu, ni potrebno neposredno ustno zaslišanje, pri čemer lahko obdolženec odkloni pisni zagovor in zahteva ustno zaslišanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>V vabilu je treba obdolženca poučiti o njegovih pravicah in dolžnostih iz prvega, tretjega, četrtega in šestega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Obdolženca zasliši sodišče, ki vodi postopek o prekršku. Če obdolženec ne živi na območju tega sodišča, lahko opravi zaslišanje sodišče, na katerega območju obdolženec prebiva, razen če obdolženec zahteva, da je zaslišan pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku, o čemer se obdolženca v vabilu pouči.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vabilo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-115\"><span class=\"lf-art-num\">115. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Navzočnost obdolženca pri zaslišanju v postopku o prekršku se zagotovi z vabilom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Obdolžencu je treba v vabilu povedati, česa je obdolžen in ali se mora zaradi zaslišanja zglasiti osebno ali pa sme podati svoj zagovor pisno. Obdolženca, ki je povabljen, da pride osebno, je treba v vabilu opomniti, da bo odrejena privedba, če se ne bo odzval vabilu. Če za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil obdolženec zaslišan, ga je treba v vabilu opomniti, da bo sodba o prekršku izdana brez njegovega zaslišanja, če se vabilu ne bo odzval.</div>\n<p class=\"lf-p\">Privedba</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-116\"><span class=\"lf-art-num\">116. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se pravilno povabljeni obdolženec ne zglasi na vabilo in svojega izostanka ne opraviči, ali če mu ni bilo mogoče vročiti v redu vabila, iz okoliščin pa je očitno, da se mu obdolženec izmika, njegova navzočnost pa je potrebna za pravilno odločitev, se odredi privedba. Privedbo je mogoče odrediti samo v primeru, kadar je bilo v vabilu določeno, da se mora obdolženec osebno zglasiti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Privedba se odredi pismeno. V odredbi je potrebno navesti osebno ime obdolženca, ki naj se privede, datum rojstva, prebivališče obdolženca, zadevo, v kateri se odreja privedba in razlog, zaradi katerega je odrejena privedba. Odredba mora imeti uradni pečat in podpis sodnika, ki je privedbo odredil. Izvršitev odredbe se prepusti policiji.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zaslišanje zastopnika pravne osebe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-117\"><span class=\"lf-art-num\">117. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za zaslišanje zastopnika obdolžene pravne osebe se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na zaslišanje obdolženca. Pred njegovim zaslišanjem je treba preveriti, ali je pooblaščen, da zastopa obdolženo pravno osebo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Priznanje prekrška</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-118\"><span class=\"lf-art-num\">118. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če obdolženec prizna storitev prekrška in je priznanje jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati še drugih dokazov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pri jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v obrazložitvi sodbe ali sklepa kratko navede oceno obdolženčevega priznanja in obrazloži odmero sankcije.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zaslišanje prič</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-119\"><span class=\"lf-art-num\">119. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pričo zasliši sodišče, pri katerem se vodi postopek o prekršku. Če priča ne živi na njegovem območju, lahko opravi zaslišanje sodišče, na katerega območju priča prebiva.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ogled</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-120\"><span class=\"lf-art-num\">120. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če si je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega pomembnega dejstva potrebno kaj osebno ogledati, se opravi ogled.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodišče, ki je odredilo ogled, določi, kdo naj se povabi k ogledu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izvedenstvo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-121\"><span class=\"lf-art-num\">121. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Po končanem izvedenskem delu, pri katerem nista bila navzoča, je treba obdolženca in oškodovanca obvestiti, da je bilo delo opravljeno in da lahko pregledata zapisnik oziroma pisni izvid in mnenje.</p>\n<p class=\"lf-p\">Psihiatrični pregled obdolženca</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-122\"><span class=\"lf-art-num\">122. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasnih duševnih motenj, duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena, se odredi psihiatrični pregled obdolženca.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zaseg predmetov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-123\"><span class=\"lf-art-num\">123. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Predmeti, ki se po prvem in drugem odstavku 25. člena tega zakona vzamejo, se smejo zaseči še pred izdajo sodbe o prekršku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zaseg odredi z odredbo sodnik, ki vodi postopek o prekršku. Tistemu, ki se mu predmeti zasežejo, je treba izročiti overjen prepis odredbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>S predpisi, ki določajo prekrške, se lahko pooblastijo uradne osebe prekrškovnih organov, da smejo zaseči predmete iz prvega in drugega odstavka 25. člena tega zakona, kadar uradno zvedo za prekršek. Ti organi morajo zasežene predmete takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, sodišče pa je dolžno zasežene predmete takoj sprejeti, če ni v predpisu o prekršku drugače določeno. Če predmeti niso v kraju omenjenega organa, mu morajo zaseg takoj naznaniti, obenem pa poskrbeti za hrambo predmetov, dokler sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, ne izda odredbe o tem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Tistemu, ki se mu zasežejo predmeti, je treba dati potrdilo z natančnim popisom zaseženih predmetov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če je predmet pokvarljiv ali je njegova hramba zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko na ugovor prizadetega ali po uradni dolžnosti, odredi vrnitev zaseženih predmetov glede na okoliščine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi, razen če je odvzem predmetov po zakonu obvezen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>Prekinitev postopka Prekinitev postopka</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-124\"><span class=\"lf-art-num\">124. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, s sklepom prekine postopek:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če se ne ve za obdolženčevo prebivališče, če je obdolženec na begu, ali če je sicer nedosegljiv državnim organom, ali če je v tujini za nedoločen čas;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je obdolženec začasno duševno zbolel ali je pri njem nastala začasna duševna motnja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pred prekinitvijo postopka se zberejo vsi dokazi o prekršku in o odgovornosti obdolženca, do katerih je mogoče priti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko prenehajo razlogi, ki so povzročili prekinitev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O prekinitvi in nadaljevanju postopka se obvesti oškodovanca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>Ustna obravnava Ustna obravnava</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-125\"><span class=\"lf-art-num\">125. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, določi ustno obravnavo, če je to potrebno za razjasnitev stvari.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Na ustno obravnavo se povabijo obdolženec, njegov zagovornik, priče in po potrebi tudi izvedenec. Če je obdolžena pravna oseba, se na ustno obravnavo povabi njen zastopnik.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Dan ustne obravnave se sporoči tudi predlagatelju postopka in oškodovancu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ustna obravnava v odsotnosti obdolženca</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-126\"><span class=\"lf-art-num\">126. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodnik, ki vodi postopek, lahko odloči, da bo ustna obravnava v odsotnosti obdolženca, ki je bil v redu povabljen in opozorjen na posledice izostanka, in da njegova navzočnosti ni nujna za pravilno ugotovitev stanja stvari. Pod enakimi pogoji je lahko ustna obravnava tudi v odsotnosti v redu povabljenega zastopnika obdolžene pravne osebe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ustna obravnava se opravi tudi, če nanjo ne pride v redu povabljeni zagovornik obdolženca.</div>\n<p class=\"lf-p\">Javnost ustne obravnave</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-127\"><span class=\"lf-art-num\">127. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ustna obravnava je javna.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Na ustni obravnavi smejo biti navzoče polnoletne osebe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, lahko od začetka pa do konca ustne obravnave po uradni dolžnosti ali pa na predlog obdolženca, vselej pa po njegovem zaslišanju, odloči, da se izključi javnost celotne ali dela ustne obravnave, če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obdolženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju sodnika javnost škodovala interesom pravičnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Izključitev javnosti ne velja za obdolženca, njegovega zakonitega zastopnika in zagovornika, zastopnika pravne osebe, predlagatelja postopka, oškodovanca, njegovega zakonitega zastopnika in njunega pooblaščenca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>O izključitvi javnosti odloči sodnik s sklepom, ki mora biti obrazložen in javno razglašen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sklep o izključitvi javnosti se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo o prekršku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Začetek ustne obravnave</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-128\"><span class=\"lf-art-num\">128. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ustna obravnava se začne z naznanitvijo glavne vsebine predmeta postopka. Nato se začne zaslišanje obdolženca; če sta obdolžena pravna oseba in odgovorna oseba, se zasliši najprej zastopnik pravne osebe, nato pa odgovorna oseba, nato se izvaja dokazni postopek z zaslišanjem prič, izvedencev in z izvedbo drugih dokazov.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predlaganje dokazov na obravnavi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-129\"><span class=\"lf-art-num\">129. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Obdolženec in njegov zagovornik, zastopnik in zagovornik obdolžene pravne osebe, predlagatelj postopka ter oškodovanec imajo pravico med obravnavo predlagati dokaze in dajati predloge, z dovoljenjem sodnika, ki vodi postopek, pa lahko postavljajo tudi vprašanja osebam, ki se zaslišujejo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Na ustni obravnavi pripada zadnja beseda vedno obdolžencu oziroma zastopniku obdolžene pravne osebe.</div>\n<p class=\"lf-p\">10.a Skrajšani postopek Odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku 129.a člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če sodnik, ki vodi postopek o prekršku, na podlagi obdolžilnega predloga ter vsebine dokazov, ki so priloženi obdolžilnemu predlogu, spozna, da je obdolženec storil prekršek, lahko odloči brez zaslišanja obdolženca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V skrajšanem postopku se smejo za prekršek izreči globa oziroma opomin, ob globi pa tudi stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, prepovedi vožnje motornih vozil in odvzema predmetov. Stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu se ne sme izreči v številu, za katero se po določbah tretjega in četrtega odstavka 22. člena tega zakona izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodba, izdana v skrajšanem postopku, obsega sestavine iz 135. člena tega zakona. V obrazložitvi sodbe se navedejo le dokazi iz obdolžilnega predloga, katerih vsebina opravičuje odločanje po skrajšanem postopku, ter okoliščine, ki so bile upoštevane pri izbiri in odmeri sankcij.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Obdolžencu se hkrati s sodbo, izdano v skrajšanem postopku, vroči tudi obdolžilni predlog.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Proti sodbi, izdani v skrajšanem postopku, lahko vložijo obdolženec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter predlagatelj postopka v osmih dneh od vročitve ugovor v korist obdolženca. Predlagatelj lahko vloži ugovor tudi v škodo obdolženca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Ugovor se vloži pisno. Vsebovati mora le navedbo sodbe, izdane v skrajšanem postopku, in podpis vložnika. Obdolženec in predlagatelj postopka se lahko odpovesta pravici do ugovora po prejemu sodbe, izdane v skrajšanem postopku, do konca roka za vložitev ugovora, vložen ugovor pa lahko umakneta do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe, izdane v skrajšanem postopku. Odpovedi pravici do ugovora in umika ugovora ni mogoče preklicati.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Če je obdolženec zahteval, da ga sodišče zasliši, vendar na zaslišanje, na katero je bil pravilno povabljen, ni prišel, izostanka pa ni opravičil, odloči sodišče brez njegovega zaslišanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>V pouku o pravici do ugovora mora biti obdolženec poučen, da lahko hkrati z ugovorom poda pisni zagovor ali zahtevo, da ga sodišče zasliši in da bo v primeru, če ne bo podal pisnega zagovora niti zahteval zaslišanja, sodišče odločilo brez njegovega zaslišanja. Obdolženca je treba poučiti, da mora hkrati z ugovorom navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Prepozen ali nedovoljen ugovor s sklepom zavrže sodišče, ki je izdalo sodbo v skrajšanem postopku. Proti sklepu, s katerim se ugovor zavrže, je dovoljena pritožba.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Če je bil ugovor vložen pravočasno, sodišče izvede redni sodni postopek in s sodbo zavrne ugovor kot neutemeljen, če po izvedenem rednem sodnem postopku spozna, da je obdolženec storil prekršek, opisan v izreku sodbe, izdane v skrajšanem postopku. Sicer pa sodišče s sodbo, s katero razveljavi sodbo, izdano v skrajšanem postopku, hkrati tudi odloči o prekršku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(12)</span>Če je bil zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, vložen ugovor le v obdolženčevo korist, nova sodba o prekršku ne sme biti v škodo obdolžencu glede pravne opredelitve prekrška in sankcije za prekršek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(13)</span>V skrajšanem postopku ni mogoče odločati, če je vložena zahteva za sodno varstvo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">11.</span>Redovna globa Globa za kršitev postopka</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-130\"><span class=\"lf-art-num\">130. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Priči ali izvedencu, ki brez opravičenega razloga noče pričati oziroma opraviti izvedenskega dela, se izreče globa do 400 eurov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če oseba iz prejšnjega odstavka globe ne plača, lahko sodnik, ki vodi postopek, odredi, da se globa prisilno izterja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pritožba zoper sklep o globi ne zadrži njene izvršitve, sodnik pa lahko sklep o globi tudi prekliče.</div>\n<p class=\"lf-p\">Globa za nedostojno obnašanje</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-131\"><span class=\"lf-art-num\">131. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Kdor se med postopkom kljub opominu nedostojno obnaša ali ovira delo, se kaznuje z globo do 400 eurov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pritožba zoper sklep o globi ne zadrži njene izvršitve, sodnik pa lahko sklep o globi tudi prekliče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se obdolženec kljub opominu nedostojno obnaša ali ovira delo, se sme odrediti, da se obdolženec odstrani iz prostora, v katerem se opravlja dejanje v postopku, ne sme pa se izreči globa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">12.</span>Sodba o prekršku Izdaja sodbe o prekršku</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-132\"><span class=\"lf-art-num\">132. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Postopek o prekršku na prvi stopnji se konča z izdajo sodbe o prekršku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodba o prekršku se sme nanašati samo na osebo, ki je obdolžena, in samo na dejanje, ki je predmet obdolžilnega predloga.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dokazna ocena</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-133\"><span class=\"lf-art-num\">133. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodba o prekršku temelji na dokazih in dejstvih, ki so bila ugotovljena v postopku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodišče mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje pa ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vrste sodb</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-134\"><span class=\"lf-art-num\">134. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>S sodbo o prekršku se postopek ustavi, ali pa se obdolženec spozna za odgovornega in se mu izreče sankcija za prekršek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če teče postopek zaradi več prekrškov, se v sodbi o prekršku navede, glede katerih prekrškov se postopek ustavi, za katere pa se obdolženec spozna za odgovornega in se mu izreče sankcija za prekršek.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sestavine pisne sodbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-135\"><span class=\"lf-art-num\">135. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pisna sodba o prekršku mora imeti uvod, izrek in obrazložitev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Uvod sodbe o prekršku obsega naziv sodišča, ki jo je izdalo, osebno ime sodnika, ki je izdal sodbo o prekršku, naziv oziroma osebno ime predlagatelja postopka in označbo obdolžilnega predloga, osebno ime obdolženca in zagovornika, firmo in sedež obdolžene pravne osebe ter prekršek, ki je predmet postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Izrek sodbe o prekršku mora obsegati obdolženčeve osebne podatke (osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, poklic, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev), za obdolženo pravno osebo pa firmo oziroma ime in sedež obdolžene pravne osebe in izrek, da je obdolženec odgovoren za prekršek, ter podatke iz 138. člena oziroma izrek, da se postopek zoper obdolženca ustavi, ter podatke iz 136. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>V obrazložitvi sodbe o prekršku se navedejo razlogi za vsako posamezno točko sodbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Določbe o sestavinah sodbe o prekršku se smiselno uporabljajo tudi za sestavine sklepa, če ta zakon ne določa drugače.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sodba, s katero se postopek ustavi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-136\"><span class=\"lf-art-num\">136. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Sodba o prekršku, s katero se postopek ustavi, se izda:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če dejanje ni prekršek;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>če je bil obdolženec za isti prekršek že pravnomočno spoznan za odgovornega ali je bil postopek zanj ustavljen, razen če je bil ustavljen, ker je obdolžilni predlog podal neupravičeni predlagatelj (prvi in drugi odstavek 103. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>če obdolženec uživa imunitetno pravico po pravilih mednarodnega prava;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>če je pregon zastaran;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>če ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>če obdolženec med postopkom umre;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>če je v zakonu določeno, da se storilcu ne izreče sankcija za prekršek;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>če so podane okoliščine, ki po tem zakonu izključujejo odgovornost za prekršek;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>če obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodišče ustavi postopek tudi, če predlagatelj postopka umakne predlog. Predlog se lahko umakne do izdaje sodbe o prekršku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odvzem predmetov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-137\"><span class=\"lf-art-num\">137. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Predmeti, ki so bili zaseženi pred izdajo sodbe o prekršku (123. člen), se vrnejo glede na okoliščine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi, če se postopek ustavi oziroma če ni razlogov, da se odvzamejo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, se odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekrške ustavi ali če se storilcu prekrška izreče opomin, če zakon tako določa ali če to terjajo razlogi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja ljudi, varstva okolja, varnosti gospodarskih razmerij ali razlogi morale.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>O odvzemu predmetov po prejšnjem odstavku odloči sodišče, pred katerim je tekel postopek, v izreku sodbe. Če v sodbi taka odločitev manjka, sodišče izda o tem poseben sklep. Poseben sklep se izda tudi v primeru, če v sodbi, s katero je storilec spoznan za odgovornega, manjka taka odločitev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Overjen prepis sklepa iz prejšnjega odstavka se vroči tudi lastniku predmetov, če je ta znan. Če lastnik ni znan, se sklep pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena vročitev tudi neznanemu lastniku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ima lastnik predmetov pravico pritožbe, če misli, da za odvzem predmetov ni zakonite podlage.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sodba, s katero se obdolženec spozna za odgovornega</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-138\"><span class=\"lf-art-num\">138. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) S sodbo o prekršku, s katero se obdolženec spozna za odgovornega, se izreče:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za kateri prekršek oziroma prekrške se obdolžencu izreka sankcija, dejanski stan prekrška in predpis o prekršku;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>sankcija, ki se izreče obdolžencu, oziroma odločitev, da se sankcija odpusti;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>sankcije za posamezne prekrške ter enotna sankcija, če gre za stek prekrškov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odločitev o odvzemu premoženjske koristi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odločitev o vštetju pridržanja in pripora;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odločitev o stroških postopka;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V sodbi o prekršku se določi rok, v katerem je treba plačati globo; navede se tudi opozorilo o uklonilnem zaporu, oziroma da se bo neplačana globa prisilno izterjala, o možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo določenih nalog.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je izrečen odvzem predmetov, je treba v sodbi o prekršku oziroma v sklepu iz tretjega odstavka prejšnjega člena tudi določiti, kako je treba ravnati z odvzetimi predmeti. Če odvzem predmetov ne obsega tistih predmetov, ki so bili zaseženi po 123. členu tega zakona, je treba v sodbi o prekršku odrediti, naj se ti predmeti vrnejo glede na okoliščine zadeve lastniku ali tistemu, ki so mu bili odvzeti.</div>\n<p class=\"lf-p\">Obrazložitev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-139\"><span class=\"lf-art-num\">139. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V obrazložitvi sodbe o prekršku je treba kratko navesti, katera dejstva in iz katerih razlogov se štejejo za dokazana ali nedokazana in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi pravnih predpisov, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana prekršek in odgovornost obdolženca oziroma na čem temelji odločitev o ustavitvi postopka, okoliščine, ki so bile upoštevane pri izbiri in odmeri sankcij za prekrške, kot tudi podlage za odločitev o stroških postopka, o premoženjskopravnem zahtevku ter o odvzemu premoženjske koristi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pravni pouk in podpis</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-140\"><span class=\"lf-art-num\">140. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pisna sodba o prekršku, ki se vroči obdolžencu, zagovorniku, obdolženčevemu zakonitemu zastopniku, lastniku odvzetih predmetov in predlagatelju, mora obsegati pouk o pravici do pritožbe ter rok in način vložitve.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pisna sodba o prekršku mora imeti tudi številko, datum, podpis in uradni pečat sodišča, ki jo je izdalo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">13.</span>Premoženjskopravni zahtevek Premoženjskopravni predlog</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-141\"><span class=\"lf-art-num\">141. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Oškodovanec lahko v postopku o prekršku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek glede vrnitve stvari, povrnitve škode ali razveljavitve pravnega posla.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka se vloži pri sodišču, ki vodi postopek, poda pa se lahko najdlje do izdaje sodbe o prekršku na prvi stopnji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Tisti, ki je upravičen podati predlog, mora določno označiti zahtevek in navesti dokaze. Zahtevek ne more presegati zneska, do katerega je za obravnavo in razsojanje premoženjskopravnih zahtevkov pristojen sodnik posameznik v pravdnem postopku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o premoženjskopravnem zahtevku</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-142\"><span class=\"lf-art-num\">142. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O premoženjskopravnem zahtevku odloča sodišče, ki vodi postopek o prekršku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za odgovornega za prekršek, lahko sodišče s sodbo o prekršku ugodi zahtevku v mejah svoje pristojnosti v celoti, lahko pa mu ugodi samo deloma in s presežkom napoti oškodovanca na pravdo. Oškodovanca napoti na pravdo tudi, če zneska škode ni mogoče ugotoviti, ali če bi se z njegovim ugotavljanjem preveč zavlekel postopek o prekršku. Oškodovanec se vedno napoti na pravdo, če se postopek o prekršku ustavi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se sodišče, ki vodi postopek o prekršku, izreče za nepristojno, napoti oškodovanca, naj svoj zahtevek uveljavlja pred pristojnim sodiščem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">14.</span>Stroški postopka Stroški postopka</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-143\"><span class=\"lf-art-num\">143. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Stroški postopka so:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>izdatki za priče, izvedence, tolmače, oglede ter hišne in osebne preiskave, zaseg in preiskavo elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, zaseg in hrambo odvzetih predmetov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>izdatki za privedbo obdolženca;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>potni stroški uradnih oseb;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>izdatki za zdravljenje obdolženca, dokler je pridržan, in stroški poroda;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>potni stroški obdolženca;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>sodna taksa;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>nagrada in potrebni izdatki zagovornika;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>potrebni izdatki oškodovanca, njegovega zakonitega zastopnika in pooblaščenca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Stroški iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena se v postopku o prekršku izplačujejo vnaprej iz sredstev organa, ki vodi postopek o prekršku, pozneje pa se izterjajo od tistega, ki jih je po 144. členu tega zakona dolžan plačati.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Stroški za prevajanje v slovenski, italijanski ali madžarski jezik, ki nastanejo z uporabo določb zakona o pravici pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti do uporabe svojega jezika, se ne zaračunajo tistim, ki so po določbah tega zakona dolžni povrniti stroške postopka o prekršku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Stroški za prevajanje se ne zaračunajo obdolžencu, če ne razume ali ne govori jezika, v katerem teče postopek o prekršku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Kdo plača stroške postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-144\"><span class=\"lf-art-num\">144. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekrške, glede katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je z isto odločbo izrečena sankcija več obdolžencem, se določi, kolikšen del stroškov plača vsak izmed njih, če tega ni mogoče določiti, plačajo vsi obdolženci nerazdelno plačilo stroškov postopka. Plačilo sodne takse se določi za vsakega obdolženca posebej.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sodišče, ki vodi postopek o prekršku, sme oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Kdor vedoma vloži krivo prijavo o prekršku, plača stroške postopka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sklep o stroških</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-145\"><span class=\"lf-art-num\">145. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V sodbi o prekršku se določi, kdo plača stroške in kolikšni so.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se izda pozneje o stroških postopka poseben sklep.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, ki je bil ustavljen, se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomočna sodba ali sklep vročen tistemu, ki ima pravico podati takšen zahtevek.</div>\n<p class=\"lf-p\">Posebni stroški</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-146\"><span class=\"lf-art-num\">146. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Obdolženec, oškodovanec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, zastopnik obdolžene pravne osebe, priča, izvedenec in tolmač plačajo ne glede na izid postopka o prekršku stroške svoje privedbe, preložitve dejanja v postopku o prekršku in druge stroške, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen znesek sodne takse.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>O stroških iz prejšnjega odstavka se odloči s posebnim sklepom.</div>\n<p class=\"lf-p\">Stroški v postopku s pravnimi sredstvi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-147\"><span class=\"lf-art-num\">147. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami 143. do 146. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodna taksa se ne določi, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodna taksa se določi tudi, če je bila pritožba zavržena.</div>\n<p class=\"lf-p\">Stroški v postopku z izrednim pravnim sredstvom</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-148\"><span class=\"lf-art-num\">148. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Glede plačila stroškov, ki nastanejo v postopku z izrednim pravnim sredstvom, se smiselno uporabljajo določbe 143. do 146. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izdaja predpisov o stroških postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-149\"><span class=\"lf-art-num\">149. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, izda natančnejše predpise o stroških postopka o prekršku.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">15.</span>Pritožbeni postopek Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-150\"><span class=\"lf-art-num\">150. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zoper sodbo o prekršku se lahko vloži pritožba na višje sodišče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pritožbo v korist obdolženca lahko vložijo obdolženec oziroma njegov zagovornik, njegov zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra ali rejnik. Za pravno osebo lahko vloži pritožbo njen zastopnik oziroma njen zagovornik.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj postopka. Predlagatelj se lahko pritoži tako v škodo, kot v korist obdolženca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če je izrečena sankcija odvzema predmetov, ki niso last obdolženca, se sme lastnik predmetov pritožiti glede izreka o odvzemu predmetov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zagovornik, zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik obdolženca lahko vložijo pritožbo tudi brez njegovega posebnega dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vročen obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so jim bile izrečene redovne globe.</div>\n<p class=\"lf-p\">Rok in način vložitve pritožbe ter rok za napoved pritožbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-151\"><span class=\"lf-art-num\">151. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pritožba se vloži v osmih dneh po vročitvi sodbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Rok za napoved pritožbe zoper odločbo, ki je bila ustno razglašena, začne teči z dnem ustne razglasitve odločbe. Če sodišče ni ustno razglasilo odločbe, ali če obdolženec, zagovornik, predlagatelj in lastnik odvzetih predmetov ob ustni razglasitvi odločbe niso bili navzoči, teče rok za napoved pritožbe od vročitve prepisa izreka odločbe. Če je vsaj eden od upravičencev do pritožbe pritožbo napovedal, teče rok za pritožbo od vročitve pisne sodbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sodbo o prekršku in v zadostnem številu izvodov za sodišče, ki vodi postopek, za predlagatelja, obdolženca in zagovornika, da se jim vroči.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odpoved pravici do pritožbe in umik</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-152\"><span class=\"lf-art-num\">152. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Obdolženec in predlagatelj se lahko odpovesta pravici do pritožbe, takoj, če je bila sodba o prekršku razglašena v njuni navzočnosti ali po prejemu sodbe o prekršku do konca pritožbenega roka, vloženo pritožbo pa lahko umakneta do izdaje odločbe višjega sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Odpovedi pritožbi in umika pritožbe ni mogoče preklicati.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vsebina pritožbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-153\"><span class=\"lf-art-num\">153. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pritožba mora obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis.</p>\n<p class=\"lf-p\">Razlogi za pritožbo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-154\"><span class=\"lf-art-num\">154. člen</span><span class=\"lf-art-t\">Sodba o prekršku se sme izpodbijati:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>zaradi odločitve o sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških postopka o prekršku in o premoženjskopravnem zahtevku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Bistvena kršitev določb postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-155\"><span class=\"lf-art-num\">155. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena (84. člen) ali je s pravnomočno odločbo bila izločena (87. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>če je obdolžilni predlog podal nekdo, ki ne more biti predlagatelj;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku, razen v primerih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129.a člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>če je bil obdolženec ali njegov zagovornik kljub svoji zahtevi na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v postopku o prekršku prikrajšan za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume in za pravice, da v svojem jeziku oziroma jeziku, ki ga razume spremlja potek ustne obravnave oziroma postopka;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>če je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračen;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>če je bila s sodbo o prekršku prekršena določba dvanajstega odstavka 129.a člena ali dvanajstega odstavka 163. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana tudi, če sodišče med postopkom ali ob izdaji sodbe ni uporabilo ali je nepravilno uporabilo kakšno drugo določbo tega zakona, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe.</div>\n<p class=\"lf-p\">Kršitev materialnih določb zakona</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-156\"><span class=\"lf-art-num\">156. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, je podana, če je kršitev podana glede vprašanja:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>ali je dejanje, zaradi katerega je zoper obdolženca začet postopek, prekršek;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>ali so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za prekršek;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral in ali je o zadevi že pravnomočno odločeno;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>ali je bil glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega predloga uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>ali je bila z odločitvijo o sankcijah ali odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu sodišče;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>ali so bile prekršene določbe o vštetju pridržanja ali pripora.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-157\"><span class=\"lf-art-num\">157. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, če je kakšno odločilno dejstvo zmotno ugotovljeno, ali če je iz ugotovljenih dejstev napravljen nepravilen sklep.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če kakšno odločilno dejstvo sploh ni bilo ugotovljeno.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora pritožnik verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izpodbijanje odločitve o sankciji</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-158\"><span class=\"lf-art-num\">158. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodba o prekršku se sme izpodbijati zaradi odločitve o sankciji tudi tedaj, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonita pravica sodišča, ki vodi postopek, vendar to sodišče ni pravilno odmerilo sankcije glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija večja ali manjša.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Odločitev o sankciji se sme izpodbijati tudi zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe o opominu, o odpustitvi, neizreku ali o izključitvi sankcije ali ker teh določb ni uporabilo, čeprav so bili za to podani zakoniti pogoji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Odločitev o odvzemu premoženjske koristi se sme izpodbijati tudi, če sicer ne gre za kršitev materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, pač pa je sodišče prve stopnje nepravilno izdalo to odločitev ali ni izreklo odvzema premoženjske koristi, čeprav so bili za to podani zakoniti pogoji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Odločitev o stroških postopka in o premoženjskopravnem zahtevku se sme izpodbijati, če je sodišče o teh vprašanjih odločilo v nasprotju z določbami tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Preizkus sodbe o prekršku</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-159\"><span class=\"lf-art-num\">159. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Višje sodišče preizkusi sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, vendar mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek (156. člena tega zakona).</p>\n<p class=\"lf-p\">Omejeno sklicevanje na kršitve</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-160\"><span class=\"lf-art-num\">160. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Na kršitev zakona iz 1. točke prvega odstavka 155. člena tega zakona se sme pritožnik sklicevati v pritožbi samo, če na kršitev ni mogel opozoriti med postopkom o prekršku, ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo.</p>\n<p class=\"lf-p\">Prepozna ali nedovoljena pritožba</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-161\"><span class=\"lf-art-num\">161. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pritožba je prepozna, če je vložena po poteku zakonskega roka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pritožba je nedovoljena, če jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, če je bila pritožba umaknjena ali pa po umiku pritožbe ponovno vložena ali če pritožba po zakonu ni dovoljena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom sodišče prve stopnje. Proti sklepu, s katerim je bila prepozna ali nedovoljena pritožba zavržena, ima pritožnik pravico do pritožbe na višje sodišče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Sodišče prve stopnje pošlje pravočasno pritožbo s spisom brez odlašanja višjemu sodišču.</div>\n<p class=\"lf-p\">Navedbe o novih dejstvih in dokazih</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-162\"><span class=\"lf-art-num\">162. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">O navedbah v pritožbi, ki se tičejo novih dokazov in novih dejstev, se lahko sodnik poročevalec prepriča preko sodišča, ki je izdalo sodbo o prekršku. Lahko pa si od tega sodišča preskrbi tudi poročilo o kršitvah določb postopka o prekršku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje višjega sodišča o pritožbi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-163\"><span class=\"lf-art-num\">163. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Višje sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Višje sodišče odloči o pritožbi tako, da sodbo sodišča prve stopnje potrdi, razveljavi ali spremeni.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Višje sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in s sodbo potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (159. člen).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Višje sodišče ugodi pritožbi, odpravi ugotovljene kršitve ali jih odpravi po uradni dolžnosti in s sodbo odloči o zadevi, če je podana kršitev določb postopka o prekršku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Višje sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo razveljavi po uradni dolžnosti ter zadevo vrne v novo odločitev, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 2., 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 155. člena tega zakona, kršitve postopka pa glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Višje sodišče na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek po določbah rednega sodnega postopka in s sodbo odloči o zadevi, če spozna, da je to potrebno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožnik uveljavlja na podlagi novih dejstev in dokazov, za katere je verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v postopku na prvi stopnji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Višje sodišče na seji ali na ustni obravnavi ponovi posamezne izvedene dokaze po določbah rednega sodnega postopka in s sodbo odloči o zadevi, če spozna, da je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja dokazni postopek treba ponoviti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more izvesti dokaznega postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Višje sodišče ugodi pritožbi in s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v sodbi o prekršku sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo. Višje sodišče s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve stopnje tudi, če spozna, da je treba pri odmeri sankcij za prekrške oziroma odvzemu premoženjske koristi drugače presojati upoštevane okoliščine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Višje sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tudi takrat, kadar spozna, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali druge dokaze, ki jih ni samo izvedlo in je nanje oprlo sodbo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Če višje sodišče pri reševanju pritožbe ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v korist obdolženca, v korist tudi kakšnemu drugemu obdolžencu, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(12)</span>Če je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba o prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-164\"><span class=\"lf-art-num\">164. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(črtan)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Razširjen obseg pritožbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-165\"><span class=\"lf-art-num\">165. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, podana v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločitve o sankcijah in o odvzemu premoženjske koristi.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-166\"><span class=\"lf-art-num\">166. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(črtan)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Odločba višjega sodišča</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-167\"><span class=\"lf-art-num\">167. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Za odločbo višjega sodišča o pritožbi se smiselno uporabljajo določbe 135.,136. in 138. člena ter drugi odstavek 140. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V obrazložitvi odločbe oceni višje sodišče navedbe pritožbe in navede kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.</div>\n<p class=\"lf-p\">Reševanje drugih pritožb</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-168\"><span class=\"lf-art-num\">168. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V skladu z določbami tega poglavja zakona je treba reševati tudi pritožbe zoper druge odločbe, izdane po tem zakonu v rednem sodnem postopku in druge odločbe, izdane v postopku o prekršku.</p>\n<p class=\"lf-p\">Enajsto poglavje IZREDNA PRAVNA SREDSTVA Zahteva za varstvo zakonitosti</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-169\"><span class=\"lf-art-num\">169. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki določa prekršek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-170\"><span class=\"lf-art-num\">170. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu treh sodnikov na nejavni seji.</p>\n<p class=\"lf-p\">Smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku za postopek za varstvo zakonitosti</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-171\"><span class=\"lf-art-num\">171. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Glede postopka za varstvo zakonitosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa 171.a člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>če jo je izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>če so bile z njo očitno v škodo storilca prekršene materialne določbe tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Predlog za odpravo ali spremembo odločbe se ne more opirati na razlog, o katerem je sodišče že odločilo po zahtevi za sodno varstvo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Postopek za odpravo ali spremembo odločbe 171.b člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Predlog za odpravo ali spremembo odločbe lahko prekrškovni organ vloži po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo osebe, ki ji je izrečena sankcija, njenega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika, lastnika odvzetih predmetov, državnega tožilca ali sodišča. Prekrškovni organ na pobudo ni vezan, razen če jo poda sodišče ali državno tožilstvo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodišče o predlogu odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za odločanje sodišča o predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona za odločanje sodišča o zahtevi za sodno varstvo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Rok za vložitev predloga 171.c člen Predlog za odpravo ali spremembo odločbe o prekršku se lahko vloži najpozneje v treh letih od njene pravnomočnosti oziroma do izteka trajanja stranskih sankcij.</p>\n<p class=\"lf-p\">Učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku 171.č člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je odločba odpravljena iz razloga po 1. točki prvega odstavka 171.a člena tega zakona, prekrškovni organ po odpravi odločbe pošlje predlog pristojnemu prekrškovnemu organu oziroma vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je podan razlog iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 171.a člena tega zakona, sodišče spremeni odločbo prekrškovnega organa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V novem odločanju se ne sme izdati odločba, ki bi bila v primerjavi z odpravljeno ali spremenjeno odločbo v škodo kršitelja glede pravne opredelitve prekrška oziroma sankcije za prekršek.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dvanajsto poglavje POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM Uporaba določb v postopku proti mladoletnikom</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-172\"><span class=\"lf-art-num\">172. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe tega poglavja se uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile prekršek kot mladoletniki, pa ob začetku postopka o prekršku še niso stare 19 let. Druge določbe tega zakona se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z določbami tega poglavja.</p>\n<p class=\"lf-p\">Organi v postopku proti mladoletnikom</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-173\"><span class=\"lf-art-num\">173. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, ter drugi organi in zavodi, od katerih se zahtevajo poročila in predlogi, so dolžni hitro ukrepati, da bi se postopek čimprej dokončal.</p>\n<p class=\"lf-p\">Krajevna pristojnost</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-174\"><span class=\"lf-art-num\">174. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Za postopek o prekršku proti mladoletniku je krajevno pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega mladoletnik stalno ali začasno prebiva.</p>\n<p class=\"lf-p\">Enoten postopek</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-175\"><span class=\"lf-art-num\">175. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če je kdo storil en prekršek kot mladoleten, drugega pa kot polnoleten, se opravi enoten postopek po določbah, ki veljajo za polnoletne.</p>\n<p class=\"lf-p\">Izločitev postopka proti mladoletniku</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-176\"><span class=\"lf-art-num\">176. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je mladoletnik sodeloval pri prekršku skupaj s polnoletnimi storilci, se postopek proti njemu izloči.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Postopek proti mladoletniku se sme združiti s postopkom zoper polnoletne storilce in opraviti po splošnih določbah tega zakona samo, če je združitev postopka nujna za vsestransko razjasnitev stvari.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se opravi enoten postopek proti mladoletniku in polnoletnim storilcem, se glede mladoletnika vselej uporabijo določbe tega poglavja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Obvestitev o začetku postopka proti mladoletniku</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-177\"><span class=\"lf-art-num\">177. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>O začetku postopka o prekršku proti mladoletniku obvesti sodišče starše, posvojitelja, rejnika oziroma skrbnika mladoletnika ter pooblaščen organ socialnega varstva, razen v primeru, ko je globa za prekršek predpisana v določenem znesku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V postopku proti mladoletnikom ima organ socialnega varstva poleg pravic, ki so mu izrecno dane v tem poglavju, tudi pravico seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odločbo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vabilo mladoletnika</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-178\"><span class=\"lf-art-num\">178. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Mladoletnika vabi sodišče po starših oziroma zakonitem zastopniku, razen če to ni mogoče, ker je treba hitro ravnati, ali zaradi drugih okoliščin.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Mladoletniku se ne smejo vročiti pisanja na ta način, da bi se pritrdila na oglasno desko sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ustno naznanjene odločbe se morajo mladoletniku vselej vročiti v overjenem prepisu.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izključitev javnosti</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-179\"><span class=\"lf-art-num\">179. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Kadar se odloča v postopku o prekršku proti mladoletniku na ustni obravnavi, se javnost vselej izključi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodnik sodišča, ki vodi postopek o prekršku proti mladoletniku, sme dovoliti, da so na ustni obravnavi navzoče osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnika ter znanstveni delavci.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodišče, ki vodi postopek o prekršku proti mladoletniku, sme odrediti, naj se mladoletnik med izvedbo posameznih dokazov odstrani z ustne obravnave.</div>\n<p class=\"lf-p\">Obvezno zaslišanje</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-180\"><span class=\"lf-art-num\">180. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V postopku proti mladoletniku se sodba oziroma sklep o prekršku ne moreta izdati brez njegovega zaslišanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pri procesnih dejanjih, pri katerih je mladoletnik navzoč, zlasti pa pri njegovem zaslišanju, mora sodišče, ki vodi postopek, ravnati obzirno in upoštevati mladoletnikovo duševno razvitost, občutljivost in osebne lastnosti, da ne bi postopek škodljivo vplival na njegov razvoj.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dolžnost pričevanja</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-181\"><span class=\"lf-art-num\">181. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Nihče ne more biti oproščen dolžnosti pričevanja o okoliščinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duševne razvitosti, ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v katerih živi.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ugotavljanje okoliščin</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-182\"><span class=\"lf-art-num\">182. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V postopku o prekršku proti mladoletniku je treba poleg dejstev, ki se nanašajo na prekršek, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost in okoliščine, ki so potrebne za presojo njegove duševne razvitosti, preučiti okolje in razmere, v katerih mladoletnik živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Da se ugotovijo te okoliščine, je treba zaslišati mladoletnikove starše, njegove skrbnike in druge, ki lahko dajo o njih potrebne podatke. O teh okoliščinah se zahteva po potrebi poročilo pooblaščenega organa socialnega varstva.</div>\n<p class=\"lf-p\">Pravice v postopku</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-183\"><span class=\"lf-art-num\">183. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V postopku o prekršku proti mladoletniku imajo pooblaščeni organ socialnega varstva in starši, posvojitelj, rejnik in skrbnik mladoletnika poleg pravic, ki so jim izrecno dane v tem poglavju, tudi pravico, seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev.</p>\n<p class=\"lf-p\">Ustavitev postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-184\"><span class=\"lf-art-num\">184. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let, se postopek ustavi in o tem obvesti pooblaščen organ socialnega varstva.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odločitev, da se postopek ne začne</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-185\"><span class=\"lf-art-num\">185. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodnik lahko odloči, da ne bo začel postopka proti mladoletniku, čeprav so dokazi, da je mladoletnik storil prekršek, če glede na naravo prekrška in okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodnik, ki vodi postopek o prekršku proti mladoletniku, lahko s sklepom ustavi postopek, če med postopkom spozna, da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči sankcije. V ta namen lahko zahteva poročila od mladoletnikovih staršev oziroma skrbnika ter od drugih oseb in ustanov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V primeru iz prvega odstavka tega člena se obdolžilni predlog s sklepom zavrne. Sklep o zavrnitvi predloga in sklep o ustavitvi postopka iz prejšnjega odstavka se dostavi tudi pooblaščenemu organu socialnega varstva in mladoletnikovim staršem oziroma skrbniku, da storijo potrebne ukrepe v skladu z njihovimi pravicami in dolžnostmi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Mladoletniku se odločbe vročajo po starših.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vsebina odločbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-186\"><span class=\"lf-art-num\">186. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vzgojni ukrep izreče sodišče mladoletniku s sklepom o prekršku, v katerem navede samo, katero sankcijo mu izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden postopek. V obrazložitvi sklepa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeno sankcijo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodba, s katero se izreče mladoletniku globa, mora biti izdana v obliki in s sestavnimi deli, ki so določeni za sodbo v rednem sodnem postopku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Ni plačila stroškov postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-187\"><span class=\"lf-art-num\">187. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Mladoletnik in oseba iz 172. člena tega zakona ne plača stroškov postopka o prekršku in se mu ne more v postopku o prekršku naložiti izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka, razen če mu je bila izrečena globa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje, se mu lahko naloži plačilo stroškov postopka o prekršku in izpolnitev premoženjsko pravnega zahtevka, tudi če se mu izreče le vzgojni ukrep.</div>\n<p class=\"lf-p\">Pritožba v mladoletnikovo korist</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-188\"><span class=\"lf-art-num\">188. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zoper sklep oziroma sodbo, s katero je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep ali globa, se lahko osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku, pritožijo v mladoletnikovo korist tudi proti njegovi volji.</p>\n<p class=\"lf-p\">Objava poteka postopka</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-189\"><span class=\"lf-art-num\">189. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Brez dovoljenja sodnika, ki vodi postopek o prekršku, se ne sme objaviti poteka postopka o prekršku proti mladoletniku in tudi ne odločba, ki je bila v njem izdana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Objaviti se sme samo tisti del postopka oziroma samo tisti del odločbe, ki ga je sodnik, ki vodi postopek o prekršku, dovolil objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti mladoletnikovega imena in ne drugih podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati, za katerega mladoletnika gre.</div>\n<p class=\"lf-p\">Trinajsto poglavje POSTOPEK ZA ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI Odvzem premoženjske koristi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-190\"><span class=\"lf-art-num\">190. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Premoženjska korist, ki je bila dosežena s prekrškom, se ugotavlja v postopku o prekršku po uradni dolžnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki vodi postopek o prekršku, mora med postopkom zbirati dokaze in raziskovati okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni zahtevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s prekrškom, oziroma znesek, ki ustreza njegovi vrednosti, se ugotavlja premoženjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoženjskopravnim zahtevkom.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odmera premoženjske koristi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-191\"><span class=\"lf-art-num\">191. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki vodi postopek o prekršku, lahko izjemoma odmeri znesek premoženjske koristi po prostem preudarku, če bi bilo njeno ugotavljanje povezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če naj se odvzame premoženjska korist pravni osebi, se v odločbi oziroma sodbi ali sklepu o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi. Znesek, ki se odvzame, se določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izrek odvzema premoženjske koristi</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-192\"><span class=\"lf-art-num\">192. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Odvzem premoženjske koristi se izreče z odločbo o prekršku, s sodbo o prekršku oziroma s sklepom o prekršku, s katerim je bil izrečen vzgojni ukrep.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V sodbi, odločbi oziroma sklepu o prekršku mora biti v izreku o odvzemu premoženjske koristi navedeno, kateri vrednostni predmet oziroma kolikšen denarni znesek se odvzame.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V primeru, ko je s prekrškom pridobljena premoženjska korist javno znana (npr. parkirnina na javnih parkiriščih), in ne presega 40 eurov, je odmera zneska premoženjske koristi obvezni sestavni del izreka odločbe oziroma sodbe ali sklepa o prekršku, ne glede na vrsto postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O odvzemu premoženjske koristi se lahko odloči tudi ločeno od izreka sankcije za prekršek, če bi se zaradi ugotavljanja premoženjske koristi preveč zavlekel postopek o prekršku.</div>\n<p class=\"lf-p\">Štirinajsto poglavje POVRNITEV ŠKODE, REHABILITACIJA IN DRUGE PRAVICE OSEB, KI SO JIM BILE NEOPRAVIČENO IZREČENE SANKCIJE ALI JIM JE BILA NEUTEMELJENO VZETA PROSTOST Pravica do povrnitve škode</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-193\"><span class=\"lf-art-num\">193. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Komur je bila v postopku o prekršku izrečena sankcija, ima pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neopravičenega izreka sankcije, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in postopek zoper njega pravnomočno ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali pa zato, ker so bili podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek. Pravico do povrnitve škode, ki obsega tudi neupravičeno plačano globo in stroške postopka, ima tudi tisti, ki jih je plačal ali zoper katerega je bila odločba izvršena pred pravnomočnostjo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravice do povrnitve škode iz prejšnjega odstavka nima tisti, ki je s svojim krivim priznanjem ali kako drugače povzročil izrek sankcije, razen če je bil v to prisiljen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pri izreku sankcije za prekršek v steku se pravica do povrnitve škode lahko nanaša na posamezne prekrške, glede katerih so izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od dneva, ko je postala sodba o ustavitvi postopka pravnomočna.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Tožba za povrnitev škode se vloži zoper Republiko Slovenijo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Pred vložitvijo tožbe za povrnitev škode mora oškodovanec vložiti zahtevo na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Če državno pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od vložitve zahteve, lahko oškodovanec pri pristojnem sodišču vloži tožbo za povrnitev škode. Če je bil dosežen sporazum le glede dela zahtevka, sme vložiti tožbo glede ostanka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Dokler pred državnim pravobranilstvom traja postopek iz prejšnjega odstavka, ne teče zastaranje pravice do povrnitve škode iz četrtega odstavka tega člena.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dedovanje pravice do povrnitve škode</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-194\"><span class=\"lf-art-num\">194. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Dediči podedujejo samo oškodovančevo pravico do povrnitve premoženjske škode, če pa je oškodovanec že vložil zahtevek, lahko dediči nadaljujejo postopek le v mejah njegovega prejšnjega oškodninskega zahtevka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Oškodovančevi dediči po njegovi smrti nadaljujejo postopek za povrnitev škode oziroma začno postopek, če je oškodovanec umrl, preden je iztekel zastaralni rok, pa se zahtevku ni odpovedal.</div>\n<p class=\"lf-p\">Kdo ima pravico do povrnitve škode</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-195\"><span class=\"lf-art-num\">195. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Pravico do povrnitve škode ima tudi:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>kdor je bil pridržan, ni pa bil zoper njega začet postopek o prekršku ali je bil ta postopek pravnomočno ustavljen;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>komur je bila zaradi napake ali nezakonitega dela sodišča kakorkoli neutemeljeno vzeta prostost.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim dejanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V postopku za povrnitev škode v primerih iz prvega odstavka tega člena se primerno uporabljajo določbe tega poglavja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Objava v sredstvih javnega obveščanja</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-196\"><span class=\"lf-art-num\">196. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je bil primer, na katerega se nanaša neopravičen izrek ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu javnega obveščanja in je bilo s tem prizadeto njeno dobro ime, objavi sodišče, ki je odločalo o prekršku, na njeno zahtevo v časniku ali drugem sredstvu javnega obveščanja sporočilo o odločbi, iz katere izhaja neopravičenost prejšnje odločbe oziroma ukrepa. Če primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveščanja, pošlje na zahtevo te osebe tako sporočilo njenemu delodajalcu. Po smrti te osebe imajo to pravico njen zakonec, otroci, starši, bratje in sestre ter oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zahteva iz prejšnjega odstavka je dovoljena tudi, če ni bila zahtevana povrnitev škode.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba podati v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi postopka pri sodišču, ki je vodilo postopek o prekršku na prvi stopnji. Pri odločanju o zahtevi se primerno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 193. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Priznanje delovne oziroma zavarovalne dobe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-197\"><span class=\"lf-art-num\">197. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Osebi, ki ji je zaradi izvršitve neopravičeno izrečene sankcije ali neutemeljenega odvzema prostosti v postopku o prekršku prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se prizna delovna oziroma zavarovalna doba, kot da bi bila delala tisti čas, ki ga je zaradi neopravičenega izreka sankcije ali neutemeljenega odvzema prostosti izgubila.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pri vsakem odločanju o pravici na katero vpliva dolžina delovne oziroma zavarovalne dobe, upošteva pristojni organ dobo, priznano po prejšnjem odstavku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če pristojni organ ne upošteva dobe, priznane po prvem odstavku tega člena, lahko oškodovanec zahteva, da pristojno sodišče ugotovi, da mu je ta čas po zakonu priznan. Tožba se vloži zoper organ, ki ne priznava priznane dobe in zoper Republiko Slovenijo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Organu, pri katerem se uveljavlja pravica iz drugega odstavka tega člena, se izplača iz sredstev proračuna Republike Slovenije prispevek za čas, za katerega je bila po prvem odstavku tega člena doba priznana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zavarovalna doba, priznana po prvem odstavku tega člena, se v celoti všteva v pokojninsko dobo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Primerna uporaba določb</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-198\"><span class=\"lf-art-num\">198. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe tega poglavja se primerno uporabljajo tudi za zahtevek za povrnitev neupravičeno izrečene ali neupravičeno izterjane globe, odvzema premoženjske koristi, odvzema predmetov in izkupička od prodanih predmetov.</p>\n<p class=\"lf-p\">TRETJI DEL Petnajsto poglavje IZVRŠITEV IN EVIDENCE ODLOČB Pravnomočnost odločb</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-199\"><span class=\"lf-art-num\">199. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Odločba organa za odločanje o prekršku (odločba, sodba oziroma sklep) postane pravnomočna, ko je ni možno več izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritožbo, ali če zoper njo ni pravnega sredstva.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku iz prejšnjega odstavka vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izvršitev odločbe</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-200\"><span class=\"lf-art-num\">200. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Odločba, izdana v postopku o prekršku, se izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ta zakon ne določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Odločba, s katero je izrečena globa ali s katero je odločeno o stroških postopka ali prisojena odškodnina, se izvrši, ko preteče rok, ki je v njej določen za plačilo globe, stroškov postopka oziroma odškodnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, pa zahteva oziroma pritožba zadrži izvršitev ali če izvršitev zadrži sodišče, se šteje ta rok od dneva, ko je bila storilcu naznanjena odločba, s katero je bila izpodbijana odločba potrjena ali spremenjena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Na podlagi izvršljive odločbe o prekršku organ, pristojen za izterjavo, po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, potrebne za izterjavo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zavarovanje izvršitve</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-201\"><span class=\"lf-art-num\">201. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek, lahko organ za postopek o prekršku, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, obenem odloči, naj se odločba izvrši takoj ne glede na pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil njeno izvršitev. Če storilec globe ne plača, organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s petim odstavkom tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če sodišče izreče izgon tujca iz države kot stransko sankcijo, se tujcu lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena določi kraj, kjer mora prebivati do pravnomočnosti odločbe, vendar najdlje za čas 30 dni.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če prekrškovni organ oziroma sodišče odloči, da se odločba izvrši takoj, se zahteva za sodno varstvo oziroma pritožba pošlje pristojnemu sodišču najpozneje v štiriindvajsetih urah po poteku vseh rokov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona in prvega odstavka 151. člena tega zakona; pristojno sodišče mora izdati odločbo v 48 urah, potem ko je dobilo spis.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če je izrečena globa, lahko organ za postopek o prekršku ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, če storilec globe takoj ne plača, določi, da se globa takoj prisilno izterja, pri tem pa se ne uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi prisilne izterjave globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če se je bati, da se bo storilec med postopkom o prekršku ali do izvršitve odločbe skril ali odšel neznano kam ali v tujino, lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče zaradi zavarovanja izvršitve odločbe s sklepom odloči, da se mu začasno vzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne. Začasni odvzem lahko traja največ šest mesecev in se lahko s sklepom podaljša še za največ šest mesecev. Storilcu je treba takoj, najkasneje pa v treh urah, vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu z navedbo razlogov za odvzem in s pravnim poukom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Pritožba zoper sklep iz prejšnjega odstavka ne zadrži njegove izvršitve. O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od prejema spisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Sklep iz petega odstavka tega člena o začasnem odvzemu potne listine, vozniškega dovoljenja, dokumentov vozila, prevoznih listin ali drugih dokumentov, ki spremljajo blago izvrši pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče, ki ga je izdalo. Sklep o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin iz prejšnjega odstavka izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Če organ, pristojen za izvršitev sklepa iz petega odstavka tega člena, pri izvrševanju naleti na upiranje ali ogrožanje, ali če to utemeljeno pričakuje, lahko zaprosi za pomoč policijo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili zagotovi, da nemoteno izvrši ukrepe, določene s tem sklepom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Če se postopek z odločbo ustavi ali če storilec plača globo, ugotovljeno škodo, pridobljeno premoženjsko korist in stroške postopka, se začasno odvzete listine in predmeti iz petega odstavka tega člena vrnejo storilcu. Če storilec tudi po pravnomočnosti odločbe ne plača izrečene globe, povzročene škode ali stroškov postopka, se iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov iz petega odstavka tega člena poravnajo izrečena globa, ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist in stroški postopka, presežek pa se vrne storilcu, začasno odvzeta potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, pa se po pravnomočnosti odločbe pošljejo organu, ki jih je izdal.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi listinami in predmeti iz petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Zadeve o prekrških iz tega člena se obravnavajo prednostno.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izvrševanje</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-202\"><span class=\"lf-art-num\">202. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Globo, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in plačilo stroškov postopka, izrečenih z odločbo o prekršku prekrškovnega organa, in stroškov postopka, izrečenih s sodbo oziroma sklepom sodišča, če je zahteva za sodno varstvo zavrnjena ali zavržena, izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku. Enako se izvrši globa, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska, izrečena z odločbo prekrškovnega organa, ki jo je sodišče spremenilo na podlagi zahteve za sodno varstvo, ter stroški postopka, izrečeni s sodbo ali sklepom sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za izvrševanje drugih stranskih sankcij, izrečenih z odločbo o prekršku prekrškovnega organa, se uporabljajo določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, če zakon ne določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Predmete, odvzete v postopku o prekršku z odločbo prekrškovnega organa ali s sodbo sodišča, proda pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, če z zakonom ni določeno drugače. Denar, ki se dobi s prodajo odvzetih predmetov, je prihodek države.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Globo, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in plačilo stroškov postopka, izrečenih s sodbo oziroma sklepom, izvrši na predlog okrajnega sodišča pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Vzgojne ukrepe, stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, prepovedi vožnje motornega vozila, izgona tujca iz države, odvzema predmetov, izločitve iz postopkov javnega naročanja in odvzem premoženjske koristi, ki so bili izrečeni s sodbo ali sklepom o prekršku, izvrši okrajno sodišče, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, o določitvi uklonilnega zapora in o nadomestitvi globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti izvrši okrajno sodišče, ki je po tem zakonu pristojno za določitev uklonilnega zapora, po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Za osebe, ki prestajajo uklonilni zapor, se smiselno uporabljajo določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij o izvrševanju kazni zapora.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Sodišče izda poziv za izvrševanje uklonilnega zapora potem, ko ugotovi, da je bil storilec odpuščen iz izvrševanja uklonilnega zapora, določenega s prej izdanim sklepom o določitvi uklonilnega zapora.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Pristojni davčni organ je dolžan obvestiti prekrškovni organ in sodišče o zaključku postopka izvršitve na podlagi določb tega člena in zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Z dnem, ko sodišče oziroma prekrškovni organ vloži predlog za prisilno izterjavo po tem zakonu, se na organ, pristojen za prisilno izterjavo, prenese tudi terjatev v korist državnega proračuna.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Globa, izrečena po prvem odstavku 12. člena tega zakona, se ne izvrši.</div>\n<p class=\"lf-p\">202.a člen (črtan) Postopek določitve uklonilnega zapora 202.b člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Uklonilni zapor se določi po uradni dolžnosti ali na predlog okrajnega sodišča, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, ali na predlog prekrškovnega organa, če izrečena globa v določenem roku ni bila plačana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Uklonilni zapor se določi s sklepom. Zoper ta sklep je dovoljen pisni ugovor, ki ga lahko vložijo storilec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa. Sodišče v sklepu o določitvi uklonilnega zapora storilca opozori, da lahko namesto ugovora zoper sklep poda predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>O ugovoru zoper sklep iz prejšnjega odstavka oziroma predlogu za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti odloča sodišče, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora mora vsebovati navedbo sklepa, dejstev, s katerimi se utemeljuje, dokaze za ta dejstva (npr. potrdilo o plačani globi, potrdilo o premoženjskem stanju, lastniških deležih na nepremičnem ali premičnem premoženju, zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine, potrdilo o številu vzdrževanih družinskih članov ali dokazila o zdravstvenem stanju ter o drugih osebnih okoliščinah na strani storilca, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom) in podpis vlagatelja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Če storilec hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora predlaga nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, sodišče najprej odloči o tem predlogu po določbah tega zakona o nadomestitvi globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Če storilec določeno nalogo v redu opravi, sodišče ugodi ugovoru in razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora, sicer pa ugovor kot neutemeljen zavrne.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sodišče opravi poizvedbe o navedbah v ugovoru zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Sodišče lahko na obrazložen predlog direktorja zavoda za prestajanje kazni zapora odloči, da se uklonilni zapor ne izvrši in se globa prisilno izterja, če osebne okoliščine na strani storilca kažejo na to, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom. Sklep o neizvršitvi uklonilnega zapora se izda v 24 urah od prejema predloga. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Prepozen ali nedovoljen ugovor sodišče zavrže s sklepom, proti kateremu je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče mora odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Če je ugovor utemeljen, sodišče s sklepom razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora. Če ugovor ni utemeljen, ga sodišče zavrne. Zoper sklep o ugoditvi ugovoru ni pritožbe, zoper sklep o zavrnitvi ugovora pa je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče mora odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.</div>\n<p class=\"lf-p\">Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti 202.c člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če storilec ni predlagal nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v postopku določitve uklonilnega zapora, lahko ta predlog vloži najpozneje tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora. Predlog za nadomestitev globe zadrži izvrševanje uklonilnega zapora do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu storilca. Sodišče mora storilca o pravici iz tega odstavka poučiti v pozivu za nastop izvršitve uklonilnega zapora.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če predlog ni dovoljen ali je prepozen, ga sodišče zavrže s sklepom, če pa ni utemeljen, ker ni razlogov za nadomestitev globe po tem zakonu, ga s sklepom zavrne. Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga je dopustna pritožba. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodišče o navedbah iz predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist opravi poizvedbe zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če je predlog utemeljen, sodišče pripravi predlog konkretne naloge in ga pošlje pristojnemu centru za socialno delo ter ga pozove, da na podlagi mreže izvajalcev izbere ustrezno organizacijo. Center za socialno delo pripravi predlog na podlagi razgovora s kandidatom, njegovih osebnih lastnosti in sposobnosti, seznama organizacij in konkretnega dogovora z organizacijo. Center za socialno delo mora najpozneje v 30 dneh sporočiti sodišču organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog. Če se kandidat neopravičeno ne odzove vabilu na razgovor ali se mu izmika, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe, o čemer center za socialno delo obvesti sodišče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sodišče ugodi predlogu storilca s sklepom o nadomestitvi globe, s katerim se določijo tudi vrsta, organizacija in trajanje naloge, ki jo mora storilec opraviti. Zoper sklep o nadomestitvi globe ni pritožbe.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja 202.č člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost cestnega prometa, in podatkov o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sklep. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, obrazložitev in podpis vložnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je pritožba prepozna ali je ni vložila upravičena oseba, jo sodišče, ki je izdalo sklep iz prvega odstavka tega člena, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>O pritožbi zoper sklep iz prvega in tretjega odstavka tega člena odloča višje sodišče s sklepom, ki ga izda v petnajstih dneh od prejema spisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sodišče lahko na pobudo upravičenca do pritožbe iz drugega odstavka tega člena ali po uradni dolžnosti prekine postopek odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve o vloženem predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa, do odločitve pristojnega državnega tožilca o vloženi pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo ali odločbo o prekršku iz prvega odstavka tega člena, če je zoper sodbo ali odločbo o prekršku vložena zahteva za varstvo zakonitosti, pa do odločitve o tej zahtevi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Med prekinitvijo postopka o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja roki za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in za zastaranje izvršitve ne tečejo.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja 202.d člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodišče sme storilcu prekrška, kateremu je s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije odložiti pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih in o tem sodišču dostavil dokazilo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko vloži storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče v sklepu, s katerim je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilca prekrška pouči o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter pogojih in roku za vložitev. Vložitev predloga zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve o predlogu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Storilec prekrška mora sodišču s predlogom posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če storilec prekrška ne predloži zdravniškega spričevala iz prejšnjega odstavka, se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po zakonu o voznikih. Za ugotovitev teh okoliščin sodišče lahko razpiše narok, na katerega povabi storilca prekrška. Če storilec na narok ne pride in izostanka ne opraviči, se šteje, da je predlog umaknil. V vabilu na narok je treba storilca poučiti o posledicah neopravičenega izostanka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>V izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora sodišče navesti čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti po tem zakonu in po zakonu o voznikih, ki jih mora storilec prekrška izpolniti, ter rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh obveznosti. V obrazložitvi sklepa mora sodišče navesti razloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in za določitev posameznih obveznosti, ki so naložene storilcu. V pravnem pouku mora sodišče storilca posebej poučiti o posledicah, če v roku ne bo izpolnil določenih obveznosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Obveznosti iz prejšnjega odstavka sta udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu po zakonu o voznikih. Sodišče pri določitvi obveznosti upošteva število, naravo in pomen prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki so bili podlaga za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ugotovitve in predloge v zdravniškem spričevalu o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu in druge okoliščine, ki so pomembne za odpravo vzrokov kršitev pravil cestnega prometa pri storilcu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>V izreku sklepa iz šestega odstavka tega člena sodišče naloži storilcu tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od 15 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova izvajalca pooblaščenega po zakonu o voznikih. Po prejemu dokazila sodišče sklep vroči izvajalcu programa, ki je dolžan sodišču posredovati potrdilo o opravljenem programu oziroma obvestilo, če se storilec programa ni udeležil. Če je storilcu določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti, sodišče v izreku sklepa določi tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obveščati sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja programa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se vpiše v skupno evidenco kazenskih točk iz 207. člena tega zakona in v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Zastaranje izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začne teči po poteku preizkusne dobe.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja 202.e člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če sodišče ugotovi, da storilec v preizkusni dobi ni storil hujšega prekrška in da je izpolnil določene obveznosti, s sklepom odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši. Sklep sodišče izda po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe. Zoper ta sklep ni pritožbe. Storilcu se v tem primeru iz skupne evidence kazenskih točk izbrišejo kazenske točke v skladu s četrtim odstavkom 207. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih dneh od dneva vročitve. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Organ, ki vodi skupno evidenco kazenskih točk, po uradni dolžnosti obvesti pristojno sodišče o vpisu pravnomočne odločbe o hujšem prekršku voznika, ki mu je bilo odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če gre za hujši prekršek, ki je bil storjen v času preizkusne dobe in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je bila pravnomočna odločba izdana najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izvrševanje odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja 202.f člen Za izvrševanje odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in preklica odložitve, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o prepovedi vožnje motornega vozila, razen določbe o dnevu izvršitve vpisa.</p>\n<p class=\"lf-p\">Evidence prekrškovnih organov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-203\"><span class=\"lf-art-num\">203. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prekrškovni organi morajo zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence voditi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Evidenca iz prvega odstavka mora vsebovati zlasti:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>podatke o storilcu prekrška (osebno ime in EMŠO ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča za fizično osebo oziroma firmo in sedež ter enotno matično številko za pravno osebo, če je storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pravno opredelitev prekrška;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>številko in datum izdane odločbe o prekršku ter izrečeno sankcijo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Način vodenja evidence iz tega člena predpiše minister, pristojen za pravosodje.</div>\n<p class=\"lf-p\">Evidence pravnomočnih odločb sodišč</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-204\"><span class=\"lf-art-num\">204. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki obsega podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena. Evidenca pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških se vodi zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic sodb in sklepov o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Način vodenja evidence iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dajanje podatkov iz evidenc o pravnomočnih odločbah o prekrških 204.a člen</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Podatki, ki so vpisani v evidence iz 203. in 204. člena tega zakona, se lahko dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz teh evidenc dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Podatki, ki so vpisani v evidence iz prejšnjega odstavka, se lahko dajejo pisno ali z uporabo informacijske tehnologije tako, da je zagotovljeno njihovo varovanje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Podatke iz evidence iz 203. člena tega zakona dajejo uporabnikom iz prvega odstavka tega člena prekrškovni organi, podatke iz evidence iz 204. člena tega zakona pa ministrstvo, pristojno za pravosodje. Vloga za dajanje podatkov iz teh evidenc se lahko vloži v pisni obliki pri organu, ki vodi evidenco, ali v elektronski obliki pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki zagotavlja sprejem vlog v elektronski obliki in njihovo posredovanje organom, pristojnim za dajanje podatkov iz teh evidenc.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za javno upravo, podrobneje določi tehnične pogoje za sprejem in posredovanje vloge v elektronski obliki za dajanje podatkov iz evidenc iz 203. in 204. člena tega zakona z uporabo informacijske tehnologije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sodiščem in državnim tožilstvom se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v evidencah o pravnomočnih odločbah o prekrških iz 203. in 204. člena tega zakona. Policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v evidenci pravnomočnih odločb sodišč iz 204. člena tega zakona in do podatkov v tistih evidencah o pravnomočnih odločbah o prekrških iz 203. člena tega zakona, kadar lahko na podlagi predpisa, ki določa prekrške, postopek o prekršku vodi tudi policija. Način oddaljenega elektronskega dostopa do evidenc in tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izbris</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-205\"><span class=\"lf-art-num\">205. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških se iz evidenc iz 203. in 204. člena tega zakona izbrišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, vendar ne dokler trajajo stranske sankcije, dokumentarno gradivo, na podlagi katerega so bile vpisane, pa se hrani po določbi sedmega odstavka 206. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zbirke podatkov, ki jih vodijo organi za postopek o prekrških</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-206\"><span class=\"lf-art-num\">206. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, za učinkovito vodenje in preglednost postopkov ter za statistično poročanje vodijo sodišča naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige):</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>splošni vpisnik;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za zaupne, tajne in strogo tajne zadeve;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk na prvi stopnji;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk na drugi stopnji;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>druge vpisnike v skladu s sodnim redom;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>seznam odvzetih predmetov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za namene iz prejšnjega odstavka vodijo prekrškovni organi naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne knjige):</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda plačilni nalog;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda odločba o prekršku;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vpisnik za zadeve, v katerih se vloži obdolžilni predlog;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>seznam odvzetih predmetov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka lahko vsebujejo naslednje osebne podatke:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>obdolženca oziroma storilca: osebno ime, za poročene tudi prejšnji priimek, če je bil spremenjen, datum, kraj in občina rojstva, EMŠO, naslov stalnega prebivališča (stalnega, začasnega), državljanstvo, poklic, zaposlitev, ime in sedež pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, podatki o vozniškem dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje vozniškega dovoljenja po opravljenem vozniškem izpitu, kategorije motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano),</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>predlagatelja, drugih udeležencev v postopku, pošiljateljev vlog oziroma prevzemnikov: osebno ime, naslov prebivališča (stalnega, začasnega), ime in sedež pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo tudi druge podatke, ki niso osebni, in so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Osebni in drugi podatki, ki se vpisujejo v zbirke podatkov, se pridobivajo iz podatkov v spisu, lahko pa tudi iz že obstoječih zbirk podatkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Podatke iz evidenc lahko obdelujejo v času pet let po pravnomočnosti odločbe prekrškovni organi, sodišča, državna tožilstva, policija, drugi državni organi v okviru svojih pooblastil, stranke oziroma drugi udeleženci, ki so na podlagi procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepisovati spis v posamezni zadevi, ostali uporabniki pa le, če so za uporabo podatkov pooblaščeni z zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki vpisnikov, se hrani trajno. Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki določenih pomožnih knjig (seznam odvzetih predmetov, evidenca zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka), se hrani pet let. Za hrambo in izločanje dokumentarnega gradiva se do izdaje novega predpisa uporabljajo določbe Pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških (Uradni list SRS, št. 18/86, 22/86 – popr. in 16/88 ter Uradni list RS, št. 48/90, 35/98, 17/2000, 7/2001 in 105/2001).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše obliko in vsebino posameznih zbirk podatkov (določenih vpisnikov in pomožnih knjig iz prvega in drugega odstavka tega člena) pri organih za postopek o prekrških.</div>\n<p class=\"lf-p\">Vodenje skupne evidence kazenskih točk</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-207\"><span class=\"lf-art-num\">207. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, se vodi skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Evidenca se vodi zaradi evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrškov, ki so jim bile za prekrške v cestnem prometu izrečene kazenske točke, in števila izrečenih kazenskih točk, evidentiranja podatkov o tem, katerim voznikom je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk v cestnem prometu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljalec evidence.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvesti pristojno sodišče o tem, da je storilec prekrška dosegel število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odločba. Z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa o prekršku, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, se izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke. Iz evidence se izbrišejo tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Izbriše se tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečeno s sodbo ali sklepom sodišča, ki je bilo vpisano v evidenco po že vpisanem prenehanju veljavnosti istega vozniškega dovoljenja. O izbrisanih kazenskih točkah, izrečenih po posameznih kategorijah motornih vozil, se obvesti upravna enota, ki je izdala vozniško dovoljenje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbriše kazenske točke iz evidence po uradni dolžnosti takoj, ko izve za dejstvo, ki je podlaga za izbris vseh ali le določenega števila kazenskih točk. Po izbrisu kazenskih točk se izpisi iz evidence in odločbe, ki so podlaga za vpis v evidenco, vložijo v zbirko dokumentarnega gradiva. Izpisi in odločbe se hranijo pet let.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Podrobnejša merila o vodenju evidence iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za pravosodje. Način oddaljenega elektronskega dostopa do evidence ter tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.</div>\n<p class=\"lf-p\">ČETRTI DEL Šestnajsto poglavje PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA SODIŠČ ZA PREKRŠKE Splošna določba</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-208\"><span class=\"lf-art-num\">208. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) V Republiki Sloveniji so za odločanje o prekrških pristojna:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>okrajna sodišča kot sodišča za prekrške prve stopnje;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>Višje sodišče v Celju kot sodišče za prekrške druge stopnje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V zadevah, za katere je s tem zakonom določena pristojnost sodišč iz prejšnjega odstavka, sodijo sodniki teh sodišč.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sodne počitnice</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-209\"><span class=\"lf-art-num\">209. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V postopkih pred sodišči štejejo kot nujne zadeve, v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta (83. člen zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">Pristojnost okrajnih sodišč</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-210\"><span class=\"lf-art-num\">210. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Okrajna sodišča so pristojna:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za odločanje o prekrških na prvi stopnji;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za odločanje o pritožbah zoper sklepe prekrškovnih organov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za odločanje o predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za odločanje o začasnem odvzemu in o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za odločanje o odložitvi in preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za odreditev osebne in hišne preiskave ter zasega in preiskave elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za opravljanje zadev pravne pomoči glede prekrškov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Okrajna sodišča zagotavljajo dežurstva za obravnavanje primerov iz 108. do 110. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za sodnike, ki opravljajo dežurstvo iz prejšnjega odstavka, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo, o dežurni preiskovalni službi.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sodnik posameznik</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-211\"><span class=\"lf-art-num\">211. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Na okrajnem sodišču vodi postopek in odloča sodnik posameznik.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Posamezna dejanja v postopku lahko opravlja strokovni sodelavec.</div>\n<p class=\"lf-p\">Pristojnost višjega sodišča</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-212\"><span class=\"lf-art-num\">212. člen</span><span class=\"lf-art-t\">Višje sodišče je pristojno:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč, izdane po tem zakonu;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči v zadevah prekrškov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sestava senatov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-213\"><span class=\"lf-art-num\">213. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Višje sodišče odloča v zadevah iz 1. in 2. točke prejšnjega člena tega zakona v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik – poročevalec in sodnik – član senata.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena odloča sodnik posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja senat, je ta sestavljen po določbi prejšnjega odstavka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Posebna pristojnost</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-214\"><span class=\"lf-art-num\">214. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V postopku o prekršku v primerih kršitev davčnih, deviznih, carinskih, trošarinskih, drugih finančnih predpisov ter predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije je za vse zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč z območja posameznega okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Okrajno sodišče lahko v skladu z letnim razporedom dela opravlja obravnave ali druga dejanja v postopku tudi v krajih izven sedeža sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za določitev uklonilnega zapora in izvrševanje globe, izrečene s sodbo sodišča, je pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska, redovno globo in stroške postopka izvrši sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji. Če se pristojnost ne da določiti ali če storilec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji. Za izvrševanje sankcij, izrečenih pravnim osebam s sodbo sodišča, je pristojno sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Za izdajo sklepa o prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Za odločanje o zahtevah za sodno varstvo zoper odločbe prekrškovnih organov o prekrških s področja varstva konkurence in s področja javnega naročanja ter za odločanje o prekrških, pri katerih je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji, v državah članicah Evropske unije, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.</div>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o prekrških – ZP-1 (Uradni list RS, št. 7/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:</p>\n<p class=\"lf-p\">PETI DEL Sedemnajsto poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Začetek dela prekrškovnih organov in sodišč</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-215\"><span class=\"lf-art-num\">215. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prekrškovni organi in sodišča, ki odločajo o prekrških po tem zakonu, začnejo z delom v zadevah prekrškov z dnem začetka uporabe tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z dnem, ko začnejo z delom prekrškovni organi in sodišča po tem zakonu, prenehajo z delom sodniki za prekrške in Senat za prekrške Republike Slovenije, organi iz 2. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001) pa nadaljujejo z delom kot prekrškovni organi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Do začetka dela prekrškovnih organov in sodišč po tem zakonu odločajo v zadevah prekrškov organi, ki vodijo postopek o prekrških po zakonu iz prejšnjega odstavka.</div>\n<p class=\"lf-p\">Prevzem zadev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-216\"><span class=\"lf-art-num\">216. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Okrajna sodišča po začetku dela v zadevah prekrškov prevzamejo vse nerešene zadeve dosedanjih sodnikov za prekrške z območja svoje krajevne pristojnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Višja sodišča po začetku dela v zadevah prekrškov prevzamejo vse nerešene zadeve Senata za prekrške Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zadeve iz tega člena se v sodni statistiki izkažejo ločeno od ostalih zadev iz pristojnosti okrajnih in višjih sodišč.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Prevzem zadev iz tega člena se opravi po navodilu ministra, pristojnega za pravosodje.</div>\n<p class=\"lf-p\">Mandat in položaj sodnikov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-217\"><span class=\"lf-art-num\">217. člen</span><span class=\"lf-art-t\">– upoštevan ZP-1B</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodniki za prekrške, ki ob začetku dela sodišč v zadevah prekrškov opravljajo trajno sodniško funkcijo v državnem organu z imenom sodnik za prekrške in izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja sodniško službo, nadaljujejo svoj trajni mandat kot okrajni sodniki na okrajnih sodiščih za območje tistega sodnega okraja, v katerem ima ta organ sedež.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodniki za prekrške, ki ob začetku dela sodišč v zadevah prekrškov opravljajo trajno sodniško funkcijo v Senatu za prekrške Republike Slovenije in izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja sodniško službo, nadaljujejo svoj trajni mandat kot višji sodniki na višjih sodiščih. Na delo na posamezna višja sodišča jih razporedi sodni svet, pri čemer ustrezno upošteva zlasti število sistemiziranih in zasedenih mest višjih sodišč, potrebo po zagotovitvi enakomerne delovne obremenitve sodnikov višjih sodišč, oddaljenost kraja stalnega prebivališča posameznega sodnika od sedeža sodišča in njegovo željo za delo na določenem sodišču.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodniki za prekrške, ki nadaljujejo z delom na sodiščih, ohranijo uvrstitev v plačilne razrede po sklepih sveta sodnikov za prekrške.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Predstojnikom in namestnikom sodnikov za prekrške in Senata za prekrške Republike Slovenije preneha funkcija z začetkom dela sodišč v zadevah prekrškov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sodni svet v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi sistemizacijo sodniških mest na posameznih sodiščih, ob začetku dela sodišč v zadevah prekrškov pa sodnike iz prvega in drugega odstavka tega člena razporedi na sodišča in jih uvrsti v ustrezne nazive in položaje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sodišča in sodniško službo. Pri tem upošteva čas opravljanja funkcije sodnika pri državnem organu z imenom sodnik za prekrške kot čas opravljanja sodniške službe okrajnega sodnika, čas opravljanja funkcije sodnika Senata za prekrške Republike Slovenije pa kot čas opravljanja sodniške službe višjega sodnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sodnikom za prekrške, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo po zakonu o sodniški službi, sodniška funkcija miruje do izpolnitve pogojev za izvolitev v trajno sodniško funkcijo po zakonu o sodniški službi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Sodnike iz prejšnjega odstavka, ki izpolnijo pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo po zakonu o sodniški službi, sodni svet z dnem izpolnitve teh pogojev razporedi na sodišča in uvrsti v nazive in položaje skladno z določbami prvega, drugega in petega odstavka 217. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Sodnike iz šestega odstavka tega člena se v času mirovanja sodniške funkcije imenuje v naziv pravosodnega svetnika v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ter se jim določi najmanj taka plača, kot jim pripada po sklepih sveta sodnikov za prekrške.</div>\n<p class=\"lf-p\">Prevzem delavcev</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-218\"><span class=\"lf-art-num\">218. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Strokovne, administrativno tehnične in druge delavce, zaposlene v državnih organih z imenom sodnik za prekrške in na Senatu za prekrške Republike Slovenije, prevzamejo v delovno razmerje sodišča kot strokovne sodelavce, sodne referente, upravno tehnično in drugo sodno osebje. Delavce, ki vodijo skupno evidenco pravnomočno izrečenih stranskih kazni, prevzame ministrstvo, pristojno za pravosodje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prevzem in razporeditev delavcev iz prejšnjega odstavka se opravi po navodilih ministra, pristojnega za pravosodje.</div>\n<p class=\"lf-p\">Uporaba določb pravilnika o notranjem poslovanju</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-219\"><span class=\"lf-art-num\">219. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Do sprememb in dopolnitev sodnega reda se za poslovanje sodišč v zadevah prekrškov uporabljajo določbe Pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških (Uradni list SRS, št. 18/86, 22/86 – popr. in 16/88 ter Uradni list RS, št. 48/90, 35/98, 17/2000, 7/2001 in 105/2001).</p>\n<p class=\"lf-p\">Prevzem sredstev in arhivov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-220\"><span class=\"lf-art-num\">220. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Poslovne prostore, opremo, finančna in druga sredstva, ki so ob začetku dela sodišč v zadevah prekrškov v uporabi državnih organov z imenom sodnik za prekrške oziroma Senat za prekrške Republike Slovenije, prevzamejo v uporabo okrajna sodišča oziroma višja sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Arhive sodnikov za prekrške prevzamejo okrajna sodišča, arhive Senata za prekrške Republike Slovenije pa višja sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ministrstvo, pristojno za pravosodje, od Senata za prekrške Republike Slovenije prevzame skupno evidenco pravnomočno izrečenih stranskih kazni.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Arhive Sveta sodnikov za prekrške prevzame Sodni svet, razen zadev iz pristojnosti personalnih svetov, ki jih prevzamejo pristojni personalni sveti sodišč splošne pristojnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Prevzem se opravi po navodilu ministra, pristojnega za pravosodje.</div>\n<p class=\"lf-p\">Izdaja predpisov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-221\"><span class=\"lf-art-num\">221. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ministri v skladu s svojimi pristojnostmi po predpisih, ki urejajo delovna področja ministrstev, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdajo podzakonske akte, s katerimi za posamezna področja določijo pooblaščene uradne osebe prekrškovnih organov, če niso že določene z zakonom ali podzakonskim aktom po drugem odstavku 49. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske akte iz tretjega odstavka 203. člena, drugega odstavka 204. člena, četrtega odstavka 216. člena, drugega odstavka 218. člena in petega odstavka 220. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Sodišča v treh mesecih po začetku dela v zadevah prekrškov v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravnih lokalnih skupnosti oblikujejo seznam nalog iz šestega odstavka 19. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dokončanje postopkov o prekrških</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-222\"><span class=\"lf-art-num\">222. člen</span><span class=\"lf-art-t\">– upoštevan ZP-1A</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Postopki o prekrških, ki do začetka uporabe tega zakona še niso bili pravnomočno končani, se dokončajo in izrečene sankcije izvršijo po dosedanjih predpisih.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravnomočno izrečene sankcije, ki do začetka uporabe tega zakona še niso bile izvršene, se izvršijo po dosedanjih predpisih.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za izvrševanje zapora, s katerim je bila nadomeščena v postopku o prekršku izrečena denarna kazen, se smiselno uporabljajo določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij o izvrševanju kazni zapora.</div>\n<p class=\"lf-p\">Uskladitev določb, s katerimi so določeni prekrški</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-223\"><span class=\"lf-art-num\">223. člen</span><span class=\"lf-art-t\">– upoštevan ZP-1A</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom, je treba v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Do uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe, varstveni ukrepi pa kot stranske sankcije iste vrste, stranska kazen prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja velja kot stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki jo je mogoče izreči do števila 18, oziroma voznikom začetnikom do števila 7.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa, proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in prekrške zoper javni red in mir, z določbami tega zakona, se glede izrekanja kazni zapora uporabljajo določbe zakona iz drugega odstavka 215. člena tega zakona, za izvršitev kazni zapora pa določbe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij o izvrševanju kazni zapora. (Opomba: Določba je razveljavljena, kolikor je mogoče na njeni podlagi izreči kazen zapora – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-69/06-16, Uradni list RS, št. 139/06)</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Od dneva uveljavitve tega zakona se, razen za prekrške iz prejšnjega odstavka, ne more izreči kazen zapora. Če odločba o prekršku, s katero je bila izrečena kazen zapora, ki se po tem zakonu ne more izreči, do dneva uveljavitve tega zakona še ni postala pravnomočna, oziroma se izrečena kazen še ni izvršila, se izvrši s spremembo v denarno kazen s smiselno uporabo določb zakona iz drugega odstavka 215. člena tega zakona o načinu spremembe denarne kazni v zapor.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Do uskladitve predpisov o deviznih in carinskih prekrških z določbami tega zakona so za te prekrške, ne glede na določbo drugega odstavka 52. člena tega zakona, pristojni prekrškovni organi v hitrem postopku, razen če gre za postopek proti mladoletnikom. Glede višine izrečene globe ne velja omejitev iz četrtega odstavka 52. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">Prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-224\"><span class=\"lf-art-num\">224. člen</span><span class=\"lf-art-t\">– upoštevan ZP-1A</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001),</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>Zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/94 in 20/97 – ZDPra) v delu, ki se nanaša na sodnike za prekrške.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določbe zakonov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.</div>\n<p class=\"lf-p\">Uveljavitev in začetek uporabe zakona</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-225\"><span class=\"lf-art-num\">225. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2005.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1A (Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednjo končno določbo:</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">7. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2005.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1B (Uradni list RS, št. 44/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">6. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pravosodni svetniki iz osmega odstavka 217. člena zakona morajo v roku dveh let od uveljavitve tega zakona opraviti pravniški državni izpit, razen, če jim na dan uveljavitve tega zakona do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjka manj kot pet let delovne dobe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravosodne svetnike se razporedi na delo na okrajnih sodiščih za območje tistega sodnega okraja, v katerem je imel sedež državni organ z imenom sodnik za prekrške, pri katerem so do začetka dela sodišč v zadevah prekrškov opravljali svojo sodniško funkcijo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">7. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1C (Uradni list RS, št. 40/06 in 51/06 – popravek) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">55. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe tega zakona, ki se nanašajo na euro, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">V določbah predpisov, s katerimi se določajo prekrški, ki začnejo veljati in se uporabljati po uveljavitvi tega zakona, vendar še pred začetkom uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije, se globe določijo v tolarskih zneskih po dosedanjih predpisih.</p>\n<p class=\"lf-p\">Globe, določene v tolarjih v skladu s prejšnjim odstavkom, se izrekajo do začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">56. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V določbah predpisov, s katerimi se določajo prekrški, ki se začnejo uporabljati po uvedbi eura kot denarne enote Republike Slovenije, se globe določajo v eurih.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">57. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Način spremembe glob, določenih v tolarjih, v globe, določene v eurih, v predpisih, ki veljajo in se uporabljajo na dan začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije, se določi s posebnim zakonom.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">58. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V primerih iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 55/05 – uradno prečiščeno besedilo) je do začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije dovoljena pritožba glede odvzema premoženjske koristi, če premoženjska korist, ki se vzame, presega 100.000 tolarjev.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">59. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">O prekrških, storjenih do uveljavitve tega zakona, odločajo organi, ki so pristojni za odločanje o prekrških po dosedanjih predpisih.</p>\n<p class=\"lf-p\">Do uskladitve predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa, s tem zakonom, se stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu izrečejo v številu, v katerem so predpisane, če pa so predpisane v razponu, se izreče najnižje število predpisanih kazenskih točk. Glede števila kazenskih točk, do katerega se kazenske točke izrečejo v hitrem postopku, ne velja omejitev iz prvega odstavka 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 97/05 – uradno prečiščeno besedilo, 67/05 – odločba US in 108/05), če s tem zakonom ni določeno drugače.</p>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati posamezne določbe zakonov, s katerimi so določeni prekrški, v delu, v katerem je v skladu z določbami 52. člena Zakona o prekrških urejena pristojnost za odločanje o prekrških drugače, kot to določa 16. člen tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">60. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, uskladi predpise iz tretjega odstavka 203. člena, drugega odstavka 204. člena, sedmega odstavka 206. člena in sedmega odstavka 207. člena Zakona o prekrških s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">61. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe 31., 38., 39. in 44. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">62. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati petinštirideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1D (Uradni list RS, št. 115/06) vsebuje naslednji prehodno in končno določbo:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">8. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz četrtega odstavka 204.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">9. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1E (Uradni list RS, št. 17/08 in 21/08 – popravek) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">45. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe 16., 34. in 35. člena tega zakona se začnejo v delih, ki se nanašajo na sodno takso, uporabljati 1. januarja 2009, do tedaj pa se glede povprečnine uporabljajo dosedanji predpisi.</p>\n<p class=\"lf-p\">V postopkih z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbe o prekrških s področja varstva konkurence, ki so bile izdane do uveljavitve tega zakona, odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo po dosedanjih predpisih.</p>\n<p class=\"lf-p\">Odločbe sodišča, ki so bile do uveljavitve tega zakona izdane na podlagi drugega odstavka 65. člena zakona ali v rednem sodnem postopku, vroča sodišče ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in jih izvrši po dosedanjih predpisih. Odločbe sodišča, ki so bile do uveljavitve tega zakona izdane na podlagi prvega in četrtega odstavka 65. člena zakona, pa do tedaj še niso bile vročene, vroča prekrškovni organ po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in jih tudi izvrši.</p>\n<p class=\"lf-p\">Določbe 33. člena tega zakona se ne uporabljajo za ugovor zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku do uveljavitve tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">46. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1F (Uradni list RS, št. 108/09) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">17. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">O prekrških, ki so bili storjeni pred uveljavitvijo tega zakona, odločajo organi, ki so bili pristojni za odločanje o prekrških po dosedanjih predpisih.</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">18. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1G (Uradni list RS, št. 9/11) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:</p>\n<p class=\"lf-p\">PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA Uporaba spremenjenih in dopolnjenih določb</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">52. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Določbe novega devetega odstavka 22. člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona se uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. oktobra 2011 dalje. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo določbe tretjega stavka šestega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 27. člena, petega odstavka 202. in četrtega odstavka 214. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – odločba Ustavnega sodišča RS in 45/10 – ZIntPK, v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določbe novih 113.a do 113.e člena zakona se uporabljajo za prekrške, storjene od 1. oktobra 2011 dalje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Določbe novega 25.a člena in nove tretje alineje drugega odstavka 52. člena zakona se uporabljajo za prekrške, storjene po uveljavitvi tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Določbe novih 171.a do 171.č člena zakona se uporabljajo za zadeve, v katerih odločba prekrškovnega organa o prekršku še ni bila izbrisana iz evidence.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Določba novega šestega odstavka 214. člena zakona se uporablja v zadevah, v katerih do dneva uveljavitve tega zakona, še ni bil vložen predlog za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Kolikor v prejšnjih določbah tega člena ni drugače določeno, se pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki nadaljujejo in končajo po dosedanjih določbah Zakona o prekrških.</div>\n<p class=\"lf-p\">Prevzem zadev</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">53. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Višje sodišče v Celju prevzame v reševanje vse nerešene zadeve prekrškov Višjega sodišča v Ljubljani, Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Kopru.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prevzete zadeve iz prejšnjega odstavka tega člena se v sodni statistiki izkažejo ločeno od ostalih zadev.</div>\n<p class=\"lf-p\">Položaj višjih sodnikov</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">54. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Višji sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo v zadevah prekrškov na višjih sodiščih v Ljubljani, Kopru in Mariboru se premestijo na Višje sodišče v Celju po določbah zakona, ki ureja sodniško službo in se razporedijo k reševanju zadev prekrškov na tem sodišču.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodni svet uskladi sistemizacijo sodniških mest z določbo prejšnjega odstavka tega člena. Uvrstitev višjih sodnikov iz prejšnjega odstavka tega člena v plačne razrede ostane nespremenjena, razen v primeru sodniškega napredovanja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Položaj javnih uslužbencev višjih sodišč</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">55. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Javni uslužbenci, ki so razporejeni izključno na zadeve prekrškov pri Višjem sodišču v Ljubljani, Višjem sodišču v Mariboru in Višjem sodišču v Kopru, glede na delovne potrebe ostanejo v delovnem razmerju pri navedenih višjih sodiščih ali pa jih v delovno razmerje prevzame Višje sodišče v Celju.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če glede javnih uslužbencev iz prejšnjega odstavka tega člena ni dogovora med predsedniki višjih sodišč, odloči o njihovem delovnem razmerju predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.</div>\n<p class=\"lf-p\">Prevzem sredstev in arhivov</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">56. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(1) Višje sodišče v Celju, oddelek za prekrške, v uporabo prevzame:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>opremo, finančna in druga sredstva, ki so potrebna za odločanje v zadevah prekrškov in so ob uveljavitvi tega zakona v uporabi oddelkov za prekrške pri Višjem sodišču v Ljubljani, Višjem sodišču v Mariboru in Višjem sodišču v Kopru,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>arhive oddelkov za prekrške višjih sodišč iz prejšnje alineje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prevzem sredstev in arhivov se opravi po navodilih ministra, pristojnega za pravosodje, ki ga izda po predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.</div>\n<p class=\"lf-p\">Prenehanje uporabe zakona</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">57. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem uveljavitve tega zakona se za zadeve iz šestega odstavka 214. člena zakona prenehajo uporabljati drugi, tretji in četrti odstavek 77. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 102/07).</p>\n<p class=\"lf-p\">Razveljavitev zakona</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">58. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 128. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09).</p>\n<p class=\"lf-p\">Izdaja podzakonskih aktov</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">59. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Predpis iz 42. in 45. člena tega zakona izda minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov v treh mesecih po izpolnitvi tehničnih pogojev za izvedbo oddaljenega elektronskega dostopa do podatkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena minister ugotovi z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Navodila iz drugega odstavka 56. člena tega zakona izda minister za pravosodje, po predhodnem mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije najpozneje do 30. junija 2013.</div>\n<p class=\"lf-p\">Obvestilo storilcem prekrškov v cestnem prometu</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">60. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ministrstvo, pristojno za pravosodje, največ sedem dni pred 1. oktobrom 2011 objavi v sredstvih javnega obveščanja splošno obvestilo, s katerim seznani vse storilce prekrškov, ki bodo imeli na dan 1. oktobra 2011 pravnomočno izrečenih najmanj 4 in največ 17 kazenskih točk, o možnosti, pogojih in postopku izbrisa kazenskih točk na podlagi opravljenih zdravstvenih pregledov in udeležbe v programih dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po določbah zakona o voznikih.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ministrstvo, pristojno za pravosodje, ponovi objavo iz prejšnjega odstavka tega člena v roku največ sedmih dni po 1. oktobru 2011.</div>\n<p class=\"lf-p\">Odložitev uporabe</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">61. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Določbe novega devetega in novega desetega odstavka 22. člena, novih 113.a do 113.e člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona se začnejo uporabljati 1. oktobra 2011.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi prekrška, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja in je bil storjen v obdobju od 1. julija 2011 do 30. septembra 2011, se vrne storilcu po preteku 24 ur od odvzema. Če imetnik ne prevzame začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v treh dneh od dne, ko mu je bilo odvzeto, se vozniško dovoljenje pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik stalno ali začasno prebivališče. Če tega v Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju katere je imel zadnje prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Določba novega desetega odstavka 202. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2012.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Spremenjene določbe prvega odstavka 83., prvega odstavka 208., 212. in prvega odstavka 213. člena zakona ter 53. do 56. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.</div>\n<p class=\"lf-p\">Uveljavitev zakona</p>\n<h4 class=\"lf-art\"><span class=\"lf-art-num\">62. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kazalo Na vrh</p></div>", "next": 0}