{"html": "<div class=\"lf-doc\"><div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Če delodajalec delavcem ne izplača plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) izplača neposredno delavcu zapadlo neizplačano nadomestilo plače iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, ki se izplača v breme zdravstvenega zavarovanja. ZZZS izvede izplačilo na podlagi zahteve delodajalca, ki jo je ta dolžan vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo oziroma na podlagi zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, če v osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi. Zahtevi delodajalca mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplačanem nadomestilu plače in izjava delodajalca, da delavcu ni izplačal nadomestila plače v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zahtevi delavca mora biti priložen pisni obračun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplačanem nadomestilu plače. Delavec izgubi pravico do neposrednega izplačila celotnega oziroma ustreznega dela nadomestila plače, če mu je bila terjatev iz tega naslova v celoti oziroma v delu poravnana pred izplačilom s strani ZZZS.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Natančnejši postopek uveljavljanja izplačila nadomestila plače in izplačila nadomestila plače na podlagi prejšnjega odstavka določi ZZZS v splošnih aktih.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-138\"><span class=\"lf-art-num\">138. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V času čakanja na delo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170. členom tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka ima delavec pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. členom tega zakona.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-139\"><span class=\"lf-art-num\">139. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(nastanitev med delovnim razmerjem)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če ima po pogodbi o zaposlitvi delavec dogovorjeno nastanitev kot obliko plačila, ima pravico do nastanitve ves čas trajanja delovnega razmerja, kot tudi v času, ko ne opravlja svojega dela in ima pravico do nadomestila plače.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-140\"><span class=\"lf-art-num\">140. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(udeležba pri dobičku)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavec je lahko udeležen pri dobičku v skladu z zakonom.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-141\"><span class=\"lf-art-num\">141. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(plačilo pripravnika in delavca na usposabljanju)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Plača pripravnika oziroma delavca, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>Delovni čas</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-142\"><span class=\"lf-art-num\">142. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(definicija delovnega časa)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Efektivni delovni čas je osnova za izračun produktivnosti dela.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-143\"><span class=\"lf-art-num\">143. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(polni delovni čas)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo se lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas delovni čas 40 ur na teden.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-144\"><span class=\"lf-art-num\">144. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(nadurno delo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>v primerih izjemoma povečanega obsega dela,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-145\"><span class=\"lf-art-num\">145. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-146\"><span class=\"lf-art-num\">146. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Nadurno delo po 144. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>starejšemu delavcu (199. člen),</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-147\"><span class=\"lf-art-num\">147. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(dopolnilno delo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi po prejšnjem odstavku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delavcu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi po prvem odstavku tega člena, ta pogodba preneha veljati v skladu s tem zakonom, po poteku dogovorjenega časa, ali če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-148\"><span class=\"lf-art-num\">148. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(razporejanje delovnega časa)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri delodajalcu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Delodajalec mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Pri enakomerni razporeditvi polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Določbe 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa veljajo tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Če sindikat oziroma svet delavcev ali delavski zaupnik pri delodajalcu tako zahteva, ga mora delodajalec enkrat letno obvestiti o izrabi delovnega časa, upoštevaje letni razpored delovnega časa, o opravljanju nadurnega dela oziroma o začasni prerazporeditvi delovnega časa.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-149\"><span class=\"lf-art-num\">149. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(preračun delovnega časa)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, se na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Po prejšnjem odstavku izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo, kot če bi jih prebil na delu. Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>Nočno delo</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-150\"><span class=\"lf-art-num\">150. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(nočno delo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec mora na zahtevo inšpektorata za delo posredovati podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, o številu delavcev, ki delajo ponoči na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, o številu delavcev, ki delajo ponoči ločeno po spolu, ter o časovni opredelitvi nočne izmene.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-151\"><span class=\"lf-art-num\">151. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pravice delavcev, ki delajo ponoči)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa, ima pravico do posebnega varstva (v nadaljnjem besedilu: nočni delavec).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če bi se nočnemu delavcu po mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, ga mora delodajalec zaposliti na ustrezno delo podnevi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delodajalec mora nočnim delavcem zagotoviti:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>daljši dopust,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ustrezno prehrano med delom,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če delo, organizirano v izmenah, vključuje tudi nočno izmeno, mora delodajalec zagotoviti njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delati ponoči najdlje en teden. V okviru tako organiziranega dela sme delavec delati ponoči daljše časovno obdobje le, če s takim delom izrecno pisno soglaša.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Delodajalec ne sme razporediti na nočno delo delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-152\"><span class=\"lf-art-num\">152. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(omejitve dela ponoči)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delovni čas nočnega delavca, ki dela na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ne sme trajati več kot osem ur na dan.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-153\"><span class=\"lf-art-num\">153. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(posvetovanje s sindikatom)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delodajalec se mora pred uvedbo nočnega dela, če se nočno delo redno opravlja z nočnimi delavci pa najmanj enkrat letno, posvetovati s sindikati pri delodajalcu o določitvi časa, ki se šteje kot čas nočnega dela, o oblikah organiziranosti nočnega dela, o ukrepih varnosti in zdravja pri delu ter o socialnih ukrepih.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>Odmori in počitki</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-154\"><span class=\"lf-art-num\">154. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odmor med delovnim časom)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-155\"><span class=\"lf-art-num\">155. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(počitek med zaporednima delovnima dnevoma)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-156\"><span class=\"lf-art-num\">156. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(tedenski počitek)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v prvem odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>Posebnosti urejanja delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-157\"><span class=\"lf-art-num\">157. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(posebnosti za nekatere kategorije delavcev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače, ne glede na določbe tega zakona, uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>s poslovodno osebo ali prokuristom,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>z vodilnim delavcem iz 74. člena tega zakona,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>z delavcem, ki opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-158\"><span class=\"lf-art-num\">158. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(možnosti drugačnega urejanja v zakonu ali v kolektivnih pogodbah)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Z zakonom ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti se lahko določi, da se časovna omejitev dnevne delovne obveznosti nočnega delavca, določena s 152. členom tega zakona, upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece, vendar ne daljšem kot šest mesecev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z zakonom ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti se lahko določi, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, v primerih izmenskega dela zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, vendar ne daljšem kot šest mesecev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice v primerih iz četrtega odstavka tega člena se lahko z zakonom ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti določi, da se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Po prejšnjem odstavku se lahko zagotovi pravica do dnevnega ali tedenskega počitka v dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice v primerih:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>kjer narava dela zahteva stalno prisotnost,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev, ali</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da se v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 148. člena tega zakona kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>Letni dopust</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-159\"><span class=\"lf-art-num\">159. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-160\"><span class=\"lf-art-num\">160. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(določanje daljšega trajanja letnega dopusta)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-161\"><span class=\"lf-art-num\">161. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(sorazmerni del letnega dopusta)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: sorazmerni del letnega dopusta).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-162\"><span class=\"lf-art-num\">162. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izraba letnega dopusta)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-163\"><span class=\"lf-art-num\">163. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(način izrabe letnega dopusta)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po drugem in tretjem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-164\"><span class=\"lf-art-num\">164. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>Druge odsotnosti z dela</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-165\"><span class=\"lf-art-num\">165. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>lastne poroke,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>hujše nesreče, ki zadane delavca, ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-166\"><span class=\"lf-art-num\">166. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odsotnost z dela zaradi praznovanja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec ima pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravica iz prejšnjega odstavka se delavcu lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-167\"><span class=\"lf-art-num\">167. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-168\"><span class=\"lf-art-num\">168. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pravico do odsotnosti z dela ima delavec zaradi opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na neposrednih državnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Državni svet Republike Slovenije, funkcije oziroma dolžnosti, na katero je imenovan s strani sodišča, delavec, ki sodeluje v Ekonomsko socialnem svetu ali v organih, ki so na podlagi zakona sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ter delavec, ki je pozvan k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali mu je odrejeno ali predlagano, naj sodeluje ali nudi pomoč upravnemu ali sodnemu organu ali je iz drugih razlogov brez krivde poklican k sodelovanju z upravnim ali sodnim organom.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-169\"><span class=\"lf-art-num\">169. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(sprememba dela zaradi naravnih ali drugih nesreč)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">11.</span>Izobraževanje</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-170\"><span class=\"lf-art-num\">170. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izobraževanje delavcev)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz razlogov iz drugega odstavka tega člena, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-171\"><span class=\"lf-art-num\">171. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, kot tudi delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica iz prejšnjega odstavka ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, ima pravico do plačane odsotnosti z dela po prejšnjem odstavku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">12.</span>Disciplinska odgovornost</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-172\"><span class=\"lf-art-num\">172. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(disciplinska odgovornost, sankcije)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Disciplinska sankcija ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-173\"><span class=\"lf-art-num\">173. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izjava o očitanih kršitvah)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pred izrekom disciplinske sankcije mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-174\"><span class=\"lf-art-num\">174. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(vloga sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V disciplinskem postopku lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-175\"><span class=\"lf-art-num\">175. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odločitev o disciplinski odgovornosti)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Odločitev o disciplinski odgovornosti mora biti izražena v pisni obliki in vročena osebi, na katero se nanaša.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec mora odločitev o disciplinski odgovornosti obrazložiti.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-176\"><span class=\"lf-art-num\">176. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zastaranje)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delodajalec mora odločiti o disciplinski odgovornosti delavca najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oziroma najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Izvršitev disciplinske sankcije zastara v 30 dneh po vročitvi odločitve o disciplinski odgovornosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">13.</span>Odškodninska odgovornost</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-177\"><span class=\"lf-art-num\">177. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odškodninska odgovornost delavcev)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če je več delavcev povzročilo škodo z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo solidarno odgovorni.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-178\"><span class=\"lf-art-num\">178. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zmanjšanje odškodnine ali oprostitev plačila odškodnine)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Odškodnina se lahko zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-179\"><span class=\"lf-art-num\">179. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odškodninska odgovornost delodajalca)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-180\"><span class=\"lf-art-num\">180. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pavšalna odškodnina)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo, razen v primerih iz 8. člena tega zakona.</p>\n<p class=\"lf-p\">IV. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV 1. Varstvo žensk</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-181\"><span class=\"lf-art-num\">181. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prepoved opravljanja podzemnih del)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavke ne smejo opravljati podzemnih del v rudnikih.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za delavke:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ki so vodilne osebe oziroma vodijo delovne enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas prakse na podzemnih delih v rudnikih,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ki so zaposlene v zdravstvenih in socialnih službah in v drugih primerih, ko morajo odhajati na podzemna dela v rudnik zaradi opravljanja del, ki niso fizična.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-182\"><span class=\"lf-art-num\">182. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(splošno)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavci imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po tem zakonu, je dokazno breme na strani delodajalca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delodajalec mora delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-183\"><span class=\"lf-art-num\">183. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(varstvo podatkov v zvezi z nosečnostjo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V času trajanja delovnega razmerja delodajalec ne sme zahtevati ali iskati kakršnihkoli podatkov o nosečnosti delavke, razen če to sama dovoli zaradi uveljavljanja pravic v času nosečnosti.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-184\"><span class=\"lf-art-num\">184. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če delavka opravlja delo po prvem ali drugem odstavku tega člena, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela. Delavka je dolžna opravljati drugo ustrezno delo in ima pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je to zanjo ugodnejše.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Podzakonski akt, v katerem se podrobneje določijo dejavniki tveganja in delovni pogoji iz prvega odstavka tega člena, ter dejavniki tveganja, postopki in delovni pogoji iz drugega odstavka tega člena, izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-185\"><span class=\"lf-art-num\">185. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-186\"><span class=\"lf-art-num\">186. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(starševski dopust)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delodajalec je dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavec je dolžan delodajalca obvestiti o začetku in načinu izrabe pravic iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni pred začetkom izrabe pravic, razen če zakon, ki ureja starševski dopust, ne določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Po prenehanju starševskega dopusta mora delodajalec delavcu omogočiti, da začne opravljati delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Pravice, ki jih je delavec pridobil ali so se izboljšale med odsotnostjo z dela zaradi starševskega dopusta, delavec lahko uveljavi takoj, ko začne opravljati delo, če jih ni mogel uveljaviti med odsotnostjo, kar mu mora delodajalec omogočiti.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-187\"><span class=\"lf-art-num\">187. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(nadomestilo plače)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavec, ki izrablja starševski dopust, ima pravico do nadomestila plače v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-188\"><span class=\"lf-art-num\">188. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pravica doječe matere)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-189\"><span class=\"lf-art-num\">189. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(drugi upravičenci)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pravice iz četrtega odstavka 159. in iz prvega in tretjega odstavka 187. člena tega zakona ima tudi delavec, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja in delavec-skrbnik za svojega varovanca, ki ga dejansko neguje in varuje.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>Varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-190\"><span class=\"lf-art-num\">190. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(splošno)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti, uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-191\"><span class=\"lf-art-num\">191. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prepoved opravljanja del)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij, in ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se tudi ne sme naložiti dela, pri katerem je izpostavljen dejavnikom tveganja in postopkom, ter del, ki se podrobneje določijo s podzakonskim aktom, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za varnost, zdravje in razvoj delavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V podzakonskem aktu se določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko delavec, ki še ni dopolnil 18 let, izjemoma opravlja dela, ki so po prejšnjih dveh odstavkih prepovedana in sicer v primerih izvajanja praktičnega izobraževanja v okviru izobraževalnih programov, če se delo opravlja pod nadzorom pristojnega delavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Podzakonski akt iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-192\"><span class=\"lf-art-num\">192. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(delovni čas, odmor, počitek)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delovni čas delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme biti daljši od osem ur na dan in 40 ur na teden.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, in dela najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do počitka med dvema dnevoma v trajanju najmanj 12 zaporednih ur.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do tedenskega počitka v trajanju 48 neprekinjenih ur.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-193\"><span class=\"lf-art-num\">193. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prepoved opravljanja nočnega dela)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Izjemoma se lahko odredi, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, dela ponoči v primeru višje sile, ko tako delo traja določen čas in mora biti izvršeno takoj, polnoletni delavci pa niso na razpolago v ustreznem številu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec zagotoviti nadzor s strani polnoletnega delavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>V primeru opravljanja nočnega dela delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti, mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezen počitek v naslednjih treh tednih.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-194\"><span class=\"lf-art-num\">194. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(povečan letni dopust)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>Varstvo invalidov</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-195\"><span class=\"lf-art-num\">195. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zaposlovanje, usposabljanje ali preusposabljanje invalidov)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delodajalec zagotavlja varstvo delovnih invalidov in invalidov, ki nimajo statusa delovnega invalida, pri zaposlovanju, usposabljanju ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-196\"><span class=\"lf-art-num\">196. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pravice delovnih invalidov)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, mora delodajalec zagotoviti:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>opravljanje dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>poklicno rehabilitacijo,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>nadomestilo plače v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>Varstvo starejših delavcev</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-197\"><span class=\"lf-art-num\">197. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(opredelitev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: starejši delavec).</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-198\"><span class=\"lf-art-num\">198. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(krajši delovni čas)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Starejši delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-199\"><span class=\"lf-art-num\">199. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(omejitev nadurnega in nočnega dela)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.</p>\n<p class=\"lf-p\">V. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-200\"><span class=\"lf-art-num\">200. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-201\"><span class=\"lf-art-num\">201. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(alternativno reševanje sporov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec in delodajalec se lahko v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena dogovorita tudi za reševanje spora z mediacijo. Če mediacija ni uspešno zaključena najkasneje v roku 90 dni od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni od neuspešno zaključene mediacije uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>S kolektivno pogodbo se lahko določi arbitražo za reševanje individualnih delovnih sporov. V tem primeru mora kolektivna pogodba določati sestavo, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca in delavca, predvidena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, se lahko delavec in delodajalec najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če arbitraža ne odloči v roku, določenem s kolektivno pogodbo, najkasneje pa v roku 90 dni, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-202\"><span class=\"lf-art-num\">202. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zastaranje terjatev)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.</p>\n<p class=\"lf-p\">VI. DELOVANJE IN VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOV</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-203\"><span class=\"lf-art-num\">203. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(obveznosti delodajalca do sindikata)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delodajalec mora sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Delodajalec je dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-204\"><span class=\"lf-art-num\">204. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pisno obveščanje sindikata)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Kot pisno obveščanje sindikata v primerih, ki jih določa ta zakon, se šteje tudi obveščanje sindikata po elektronski poti – z uporabo informacijske tehnologije v skladu z ureditvijo v kolektivni pogodbi ali dogovorom med delodajalcem in sindikatom.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-205\"><span class=\"lf-art-num\">205. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(sindikalni zaupnik)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, zastopa sindikat njegov predsednik.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sindikat mora obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sindikalni zaupnik ima pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Sindikalni zaupnik mora izvajati sindikalno dejavnost v času in na način, ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-206\"><span class=\"lf-art-num\">206. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(varstvo sindikalnih zaupnikov v primeru prenosa)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V primeru spremembe delodajalca, sindikalni zaupnik ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu s kolektivno pogodbo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, če so izpolnjeni pogoji za ponovno imenovanje sindikalnega zaupnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sindikalni zaupnik, ki mu preneha mandat zaradi prenosa, uživa varstvo v skladu z 207. členom tega zakona še eno leto po prenehanju funkcije.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-207\"><span class=\"lf-art-num\">207. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(varstvo sindikalnega zaupnika in sindikalna članarina)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom tega zakona, se lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sindikalnemu zaupniku iz prejšnjega odstavka zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Na zahtevo sindikata zagotavlja delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca.</div>\n<p class=\"lf-p\">VII. POSEBNE DOLOČBE 1. Opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-208\"><span class=\"lf-art-num\">208. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(splošno)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V skladu s pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec začasno napoti delavca na delo v tujino.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavec lahko odkloni napotitev v tujino, če obstajajo opravičeni razlogi, kot so:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>nosečnost,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>invalidnost,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zdravstveni razlogi,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Pogodba se lahko sklene za čas dokončanja projekta oziroma za čas dokončanja dela, ki ga napoteni delavec opravlja v tujini.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Po prenehanju opravljanja dela v tujini mora delodajalec zagotoviti delavcu vrnitev v Slovenijo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-209\"><span class=\"lf-art-num\">209. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je delavec začasno napoten na delo v tujino, mora pogodba o zaposlitvi poleg obveznih sestavin po tem zakonu vsebovati še določila o:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>trajanju dela v tujini,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>praznikih in dela prostih dnevih,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>minimalnem letnem dopustu,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>višini plače in valuti, v kateri se le-ta izplačuje,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pogojih vrnitve v Slovenijo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Namesto določil iz četrte, pete in šeste alineje prejšnjega odstavka, se lahko pogodba o zaposlitvi sklicuje na drug zakon, drug predpis ali na kolektivno pogodbo, ki ureja to vprašanje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-210\"><span class=\"lf-art-num\">210. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(položaj napotenih delavcev)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delavec, ki ga tuji delodajalec napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, opravlja začasno delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delavcu iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V primeru začasnih začetnih del, ki so sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporablja določba prejšnjega odstavka v delu, ki se nanaša na minimalni letni dopust in plačo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v delu, ki se nanaša na plačo, če opravljanje začasnega dela napotenih delavcev ni daljše od enega meseca v posameznem koledarskem letu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dejavnosti, ki so registrirane v okviru gradbeništva.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zavod za zaposlovanje spremlja in obvešča o pogojih zaposlovanja in dela delavcev, ki opravljajo delo v Republiki Sloveniji po prvem odstavku tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>Delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-211\"><span class=\"lf-art-num\">211. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prepovedano je delo otrok, mlajših od 15 let starosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Otrok, ki je mlajši od 15 let starosti, lahko izjemoma, proti plačilu, sodeluje pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Otrok, ki je dopolnil starost 13 let, lahko opravlja lažje delo najdalj 30 dni v posameznem koledarskem letu v času šolskih počitnic tudi v drugih dejavnostih, na način, v obsegu in pod pogojem, da dela, ki jih bo opravljal, ne ogrožajo njegovo varnost, zdravje, moralo, izobraževanje in razvoj. Vrste lažjih del se določijo s podzakonskim aktom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Otrok lahko opravlja delo po drugem in tretjem odstavku tega člena po predhodnem dovoljenju inšpektorja za delo, ki ga le-ta izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika. Postopek in pogoji za izdajo dovoljenja inšpektorja za delo se podrobneje določijo s podzakonskim aktom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Podzakonski akt iz prejšnjih dveh odstavkov izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Pri delodajalcu lahko dijaki in študenti, ki so dopolnili starost 14 let, opravljajo praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>V primerih iz drugega, tretjega in šestega odstavka tega člena, v primerih občasnega ali začasnega opravljanja dela dijakov in študentov ter volonterskega opravljanja pripravništva, se uporabljajo določbe tega zakona o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-212\"><span class=\"lf-art-num\">212. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(posebne varstvene določbe)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ne glede na določbo sedmega odstavka prejšnjega člena delovni čas otrok, mlajših od 15 let starosti, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme trajati več kot sedem ur na dan in 35 ur na teden. Delo otroka, ki ga opravlja v šolskem letu izven časa, določenega za pouk, ne sme trajati več kot dve uri na dan in ne več kot 12 ur na teden.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Otrokom je v vsakem primeru prepovedano opravljati nočno delo med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Otrokom je potrebno zagotoviti v vsakem 24-urnem obdobju dnevni počitek najmanj 14 zaporednih ur.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>Ekonomsko odvisna oseba</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-213\"><span class=\"lf-art-num\">213. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(opredelitev)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-214\"><span class=\"lf-art-num\">214. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(omejeno delovno pravno varstvo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo po tem zakonu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se zanjo uporabljajo določbe tega zakona o:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prepovedi diskriminacije,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uveljavljanju odškodninske odgovornosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ekonomsko odvisna oseba je za upravičenost do omejenega delovno pravnega varstva po prejšnjih dveh odstavkih po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.</div>\n<p class=\"lf-p\">VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-215\"><span class=\"lf-art-num\">215. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(splošno)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, opravlja inšpektorat za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ne glede na prejšnji odstavek lahko inšpektor za delo, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma sodno varstvo oziroma do izvršljive arbitražne odločitve, oziroma če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-216\"><span class=\"lf-art-num\">216. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec oziroma delodajalec predlaga posredovanje inšpektorja za delo v sporu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je posredovanje predlagal le delavec ali le delodajalec, inšpektor za delo najprej pridobi soglasje druge stranke za reševanje spora s posredovanjem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Inšpektor za delo lahko posreduje v sporu med delavcem in delodajalcem z namenom, da delavec in delodajalec sporazumno rešita spor.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Inšpektor za delo lahko posreduje v sporu med delavcem in delodajalcem vse do izvršljive arbitražne odločitve o spornem vprašanju oziroma do odločitve sodišča prve stopnje o spornem vprašanju.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sporazum o razrešitvi spornega vprašanja med delavcem in delodajalcem ne sme nasprotovati morali ali prisilnim predpisom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sporazum o razrešitvi spora med delavcem in delodajalcem, sklenjen v skladu z zakonom, je izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.</div>\n<p class=\"lf-p\">IX. KAZENSKE DOLOČBE</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-217\"><span class=\"lf-art-num\">217. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>iskalca zaposlitve ali delavca postavlja v neenakopraven položaj (6. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu (7. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15. leta starosti (21. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (22. člen), razen če sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 22. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>objavi prosto delo v nasprotju s 27. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz 54. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 55. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz 56. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">11.</span>napoti delavce na delo k drugemu uporabniku v nasprotju z drugim odstavkom 59. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">12.</span>zagotavlja delo delavca uporabniku v nasprotju s 60. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">13.</span>delavcem ne zagotavlja pravic v skladu z drugim odstavkom 75. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">14.</span>delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne izplača odpravnine v skladu z 79. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">15.</span>v nasprotju s 85. členom in tretjim odstavkom 89. člena tega zakona odpove pogodbo o zaposlitvi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">16.</span>o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno ne obvesti sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika (prvi odstavek 86. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">17.</span>ne izrazi v pisni obliki redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (87. člen) ali delavcu ne vroči redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z 88. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">18.</span>izvede postopek odpovedi večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov v nasprotju z 98., 99., 100., 101., 102. in 103. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">19.</span>delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplača odpravnine v skladu s 108. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">20.</span>v nasprotju z drugim odstavkom 109. člena tega zakona izredno odpove pogodbo o zaposlitvi;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">21.</span>delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v nasprotju s 112., 114., 115. in 116. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">22.</span>predstavniku delavcev, ki mu je prepovedano opravljanje dela, ne izplača nadomestila plače v skladu s četrtim odstavkom 113. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">23.</span>pri določitvi plače delavca ne upošteva minimuma, določenega s posebnim zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca (prvi odstavek 126. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">24.</span>delavcu ne zagotavlja dodatkov v skladu s 128. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">25.</span>delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">26.</span>delavcu ne izplača odpravnine ob upokojitvi v skladu s 132. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">27.</span>delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">28.</span>pobota svojo terjatev do delavca s svojo obveznostjo plačila brez delavčevega pisnega soglasja (drugi odstavek 136. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">29.</span>delavcu ne zagotovi nadomestila plače v skladu s 137. in 138. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">30.</span>pripravniku oziroma delavcu na usposabljanju ne izplača plače v skladu s 141. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">31.</span>napotenim delavcem, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, ne zagotovi pravic iz drugega odstavka 210. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">32.</span>omogoči delo otrok pod 15. letom starosti, dijakov in študentov v nasprotju z 211. in 212. členom tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-218\"><span class=\"lf-art-num\">218. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>pri sprejemanju splošnih aktov ne izpolni obveznosti iz 10. člena tega zakona ali sprejme splošni akt v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona ali ne omogoči delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti v skladu z 10. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ravna v nasprotju z 28. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>ne obvesti strokovnega delavca oziroma strokovne službe iz drugega odstavka 45. člena tega zakona o zaposlenih za določen čas in o začasnih delavcih v skladu z drugim odstavkom 45. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>naloži delavcu, ki dela krajši delovni čas, delo preko dogovorjenega delovnega časa v nasprotju s šestim odstavkom 65. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu (drugi odstavek 70. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>pred prenosom ne obvesti sindikatov oziroma se ne posvetuje s sindikati v skladu s 76. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>določi polni delovni čas v nasprotju s prvim odstavkom 143. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>uvede oziroma odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 144. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 146. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">11.</span>razporedi delovni čas v nasprotju s 148. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">12.</span>ne posreduje podatkov o nočnem delu delavcev v skladu z drugim odstavkom 150. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">13.</span>ne zagotavlja posebnega varstva delavcev pri delu ponoči ali ne upošteva časovnih omejitev dela ponoči (151. in 152. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">14.</span>se pred uvedbo nočnega dela ne posvetuje s sindikatom v skladu s 153. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">15.</span>delavcu ne zagotovi odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma in tedenskega počitka (154., 155. in 156. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">16.</span>delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu s tem zakonom (tretji odstavek 66. člena, 159. člen, tretji, četrti in peti odstavek 160. člena., 161., 162. in 163. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">17.</span>delavcu ne zagotovi pravice do odsotnosti z dela v skladu s 168. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">18.</span>izreče disciplinsko sankcijo v nasprotju s 172. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">19.</span>v disciplinskem postopku ne ravna v skladu s 173. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">20.</span>delavcu ne vroči odločitve o disciplinski odgovornosti v skladu s 175. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">21.</span>ne zagotovi pravic do posebnega varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 leta starosti (192., 193. in 194. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">22.</span>ne izvršuje obveznosti do sindikata glede zagotavljanja pogojev za dejavnost in omogočanja dostopa do podatkov v skladu z 203. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">23.</span>po prenehanju opravljanja dela v tujini delavcu ne zagotovi vrnitve v Slovenijo v skladu s četrtim odstavkom 208. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z globo od 300 do 2.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Z globo od 150 do 1.000 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Z globo od 150 do 1.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-219\"><span class=\"lf-art-num\">219. člen</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Z globo od 750 do 2.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>delavcu ne izroči fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela (drugi odstavek 11. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>delavcu ne izroči pisnega predloga pogodbe in pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugim odstavkom 17. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>ne določi pogojev za opravljanje del delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi za posamezno delovno mesto ali za vrsto dela v skladu z drugim odstavkom 22. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">4.</span>ne objavi prostega dela v skladu s prvim in četrtim odstavkom 25. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">5.</span>neizbranega kandidata ne obvesti v osmih dneh po zaključenem postopku izbire o tem, da ni bil izbran (prvi odstavek 30. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">6.</span>delavcu ne zagotavlja vseh potrebnih sredstev in delovnega materiala ter mu ne omogoči prostega dostopa do poslovnih prostorov v skladu z drugim odstavkom 43. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">7.</span>delavca z napotitvijo na delo k uporabniku pisno ne obvesti o pogojih dela pri uporabniku in o pravicah ter obveznostih pri uporabniku v skladu s četrtim odstavkom 62. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">8.</span>o nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti inšpekcije za delo pred začetkom dela delavca (četrti odstavek 68. člena);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">9.</span>delavca ne obvesti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 81. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">10.</span>delavca ne obvesti o pravnem varstvu ali pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 87. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">11.</span>delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z drugim odstavkom 160. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">12.</span>delavki naloži opravljanje dela v nasprotju s 184. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">13.</span>delavcu naloži opravljanje dela v nasprotju s 185. členom tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">14.</span>ne zagotovi delavki, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, odmora med delovnim časom v skladu s prvim odstavkom 188. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">15.</span>delavcu, ki še ni dopolnil 18. leta starosti, naloži opravljanje dela v nasprotju z zakonom in posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona (191. člen);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">16.</span>starejšemu delavcu brez njegovega soglasja odredi nadurno ali nočno delo (199. člen).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-220\"><span class=\"lf-art-num\">220. člen</span><span class=\"lf-art-t\">Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje uporabnik, če:</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>uporablja delo delavcev v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 59. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>ne zagotavlja pravilnih in popolnih podatkov iz petega odstavka 62. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">3.</span>v času opravljanja dela delavca, ki ga je k uporabniku napotil delodajalec za zagotavljanje dela, glede pravic in obveznosti ne upošteva določb tega zakona, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika oziroma splošnih aktov uporabnika (drugi odstavek 63. člena).</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-221\"><span class=\"lf-art-num\">221. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pristojnost za izrekanje globe v okviru razpona)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Prekrškovni organ lahko v postopku o prekršku izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, vendar znotraj predpisanega razpona.</p>\n<p class=\"lf-p\">X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-222\"><span class=\"lf-art-num\">222. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(dodatek za delovno dobo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-223\"><span class=\"lf-art-num\">223. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(ekonomsko odvisne osebe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Določbe 213. in 214. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-224\"><span class=\"lf-art-num\">224. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(urejanje pravic in obveznosti članov pogodbenih strank v kolektivnih pogodbah)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) se lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-225\"><span class=\"lf-art-num\">225. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prenehanje veljavnosti podzakonskih aktov)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk (Uradni list RS, št. 82/03), Pravilnik o varovanju zdravja otrok, mladostnikov in mladih oseb (Uradni list RS, št. 83/08), Pravilnik o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let (Uradni list RS, št. 60/04) ter Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 32/09), uporabljajo pa se do izdaje podzakonskih aktov na podlagi tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-226\"><span class=\"lf-art-num\">226. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(postopno zviševanje starosti za delavce pred upokojitvijo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Ne glede na določbo prvega odstavka 114. člena tega zakona, uživajo posebno varstvo pred odpovedjo delavci, ki v letu 2013 izpolnijo pogoj starosti 54 let in 4 mesece – ženske in 55 let – moški in delavci, ki v letu 2014 izpolnijo pogoj starosti 55 let. V nadaljnjih treh letih do uveljavitve starosti 58 let se starost za delavce zvišuje vsako leto za eno leto.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-227\"><span class=\"lf-art-num\">227. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(delovne knjižice)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delovne knjižice, ki so bile izdane do 1. januarja 2009, ohranijo naravo javne listine z vpisi, ki so bili izvedeni v skladu z do tedaj veljavnim zakonom in izvršilnim predpisom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec obdrži v hrambi delovne knjižice, ki so na datum iz prejšnjega odstavka pri njem v hrambi, na izrecno zahtevo delavca pa mu jo mora proti podpisu o prejemu izročiti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delodajalec mora takoj ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu proti potrdilu o prejemu vrniti delovno knjižico.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če delodajalec po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh delavcu ne more vročiti delovne knjižice, to pošlje pristojni upravni enoti po stalnem prebivališču delavca, če pa je stalno prebivališče neznano, jo pošlje upravni enoti, ki je izdala delovno knjižico.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Za kršitve določb drugega in tretjega odstavka tega člena se kaznuje delodajalec z globo, določeno v 217. členu tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Inšpektor za delo ima v skladu z 215. členom tega zakona po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje tega zakona v primeru kršitve določb drugega in tretjega odstavka tega člena.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-228\"><span class=\"lf-art-num\">228. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Disciplinski in odškodninski postopki ter postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Z dnem uveljavitve tega zakona se ustavijo začeti postopki za izdajo soglasja ministra, pristojnega za delo, za nočno delo žensk v industriji in gradbeništvu za leto 2013.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-229\"><span class=\"lf-art-num\">229. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prenehanje veljavnosti zakona)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe 218., 219., 220., 221., 222. in 223. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07) uporabljajo do dneva uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil delovna razmerja za pomorščake.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-230\"><span class=\"lf-art-num\">230. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(uveljavitev in uporaba zakona)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba tretjega odstavka 59. člena tega zakona se začne uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Določbe tretjega do sedmega odstavka 79. člena tega zakona se uporabljajo za pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Določbe desetega odstavka 137. člena tega zakona se začnejo uporabljati 90 dni po uveljavitvi tega zakona in se uporabljajo za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače v breme zdravstvenega zavarovanja po začetku uporabe teh določb.</div>\n<p class=\"lf-p\">Št. 102-01/12-16/45 Ljubljana, dne 5. marca 2013 EPA 728-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r.</p>\n<p class=\"lf-p\">Predsednik Kazalo Na vrh</p></div>", "next": 0}