{"html": "<div class=\"lf-doc\"><div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavarovanec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ki se mu že ugotovljena invalidnost poslabša ali pri njem nastane nov primer invalidnosti, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice, in sicer ne glede na vzrok nastanka prve invalidnosti.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-94\"><span class=\"lf-art-num\">94. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(kontrolni pregledi)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsakih pet let, ponovno ugotavlja invalidnost.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku petletnega roka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi.</div>\n<h3 class=\"lf-part\">IX. poglavje: LETNI DODATEK IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO</h3>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">1.</span>Letni dodatek</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-95\"><span class=\"lf-art-num\">95. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(določitev letnega dodatka)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da prejmejo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Do nižjega zneska letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po tem zakonu ter uživalci delnega nadomestila po tem zakonu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Uživalcem denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Znesek letnega dodatka se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-96\"><span class=\"lf-art-num\">96. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(določitev sorazmernega dela letnega dodatka)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih ali vdovskih pokojnin, katerim se družinska in vdovska pokojnina izplačuje ločeno, uživalcem delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v sorazmernem delu.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-97\"><span class=\"lf-art-num\">97. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izplačilo letnega dodatka v letu uveljavitve ali prenehanja prejemkov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Uživalcem pokojnin ali nadomestil iz prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine ali nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Na enak način se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine ali nadomestila preneha do konca meseca, v katerem se izplača letni dodatek. Kot mesec uživanja prejemka se šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-98\"><span class=\"lf-art-num\">98. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(rok za izplačilo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega akta. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, izplača letni dodatek v več obrokih ali kasneje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V primeru, da je pravica do pokojnine ali nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">2.</span>Dodatek za pomoč in postrežbo</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-99\"><span class=\"lf-art-num\">99. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(upravičenci)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-100\"><span class=\"lf-art-num\">100. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(upravičenci – aktivni zavarovanci)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2. skupini definicije slepote (v nadaljnjem besedilu: slabovidni), zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za nepokretnega šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-101\"><span class=\"lf-art-num\">101. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(opravljanje osnovnih življenjskih potreb)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-102\"><span class=\"lf-art-num\">102. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(ugotavljanje in določanje pogojev)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj 70 % pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 % je podana:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani na invalidski voziček;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru brez pomoči druge osebe;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-103\"><span class=\"lf-art-num\">103. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odmera dodatka za pomoč in postrežbo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100. člena tega zakona odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Uživalcu pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-104\"><span class=\"lf-art-num\">104. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izbira)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.</p>\n<h3 class=\"lf-part\">X. poglavje: USKLAJEVANJE POKOJNIN, DRUGIH PREJEMKOV IN OSNOV</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-105\"><span class=\"lf-art-num\">105. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(namen, podlaga, rok in osnova za izvedbo uskladitve pokojnin)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Osnova za uskladitev je pokojnina, ki pripada uživalcu za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali pokojnina ob odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v posameznem koledarskem letu.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-106\"><span class=\"lf-art-num\">106. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(način izvedbe in določitev višine uskladitve pokojnin)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Uskladitev pokojnin po prejšnjem členu se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-107\"><span class=\"lf-art-num\">107. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(uskladitev drugih prejemkov in osnov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Na način in v rokih iz 105. in 106. člena tega zakona se usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Dodatek za pomoč in postrežbo se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.</div>\n<p class=\"lf-p\">ČETRTI DEL PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC</p>\n<h3 class=\"lf-part\">I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-108\"><span class=\"lf-art-num\">108. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pridobitev pravic)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-109\"><span class=\"lf-art-num\">109. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izbira med pokojninami iz obveznega zavarovanja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če tam pridobi pravice z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene pri zavodu, če z mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-110\"><span class=\"lf-art-num\">110. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(samopoškodba)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če si je sam povzročil invalidnost z namenom, da bi uveljavil pravice po tem zakonu.</p>\n<h3 class=\"lf-part\">II. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN IZGUBA TER PONOVNA PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-111\"><span class=\"lf-art-num\">111. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(začetek izplačevanja pokojnin in trajanje)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delna pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dneva smrti zavarovanca oziroma,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Pokojnine se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplačajo najpozneje zadnji delovni dan.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-112\"><span class=\"lf-art-num\">112. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izplačilo v primeru spremembe števila souživalcev družinske pokojnine)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če uživata družinsko pokojnino dva ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo družinske pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske pokojnine, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pokojnina, odmerjena po prvem in drugem odstavku tega člena, gre upravičencu od dneva, od katerega nekomu od njih preneha pravica do pokojnine.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-113\"><span class=\"lf-art-num\">113. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(razlogi za prenehanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz prvega, v prehodnem obdobju pa iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-114\"><span class=\"lf-art-num\">114. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(ponovna pridobitev pravice do vdovske pokojnine)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Vdovi ali vdovcu, ki je v skladu s prejšnjim členom izgubil pravico do vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do vdovske pokojnine po umrlem zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje vdovske pokojnine:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in jih je dolžan preživljati ali</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do vdovske pokojnine.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-115\"><span class=\"lf-art-num\">115. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(omejitev pridobitve vdovske ali družinske pokojnine)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Družinski član ne more pridobiti pravice do vdovske ali družinske pokojnine ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-116\"><span class=\"lf-art-num\">116. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(ponovni vstop v zavarovanje)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi lastnost zavarovanca iz 17. člena tega zakona le zavarovanec, ki je ponovno začel opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in njegov dohodek iz te dejavnosti, skupaj z dohodkom iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, presega dohodkovni pogoj iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če na dan pridobitve lastnosti zavarovanca ni starejši od 63 let.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.</div>\n<p class=\"lf-p\">Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki je prejemal starostno pokojnino, se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Sorazmerni del zneska iz četrtega odstavka tega člena po preteku obdobja treh let znaša:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Zavarovanec iz tretjega in četrtega odstavka lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne izgubi pravice do pokojnine uživalec invalidske pokojnine iz tega zakona, ki je kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik. Pravica do invalidske pokojnine mu miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-117\"><span class=\"lf-art-num\">117. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(ponovna odmera pokojnine)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavarovancu, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu, se pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine. Uživalcu sorazmernega dela pokojnine po mednarodnih predpisih se pokojnina po prenehanju ponovnega zavarovanja znova odmeri v sorazmernem delu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Upravičenec lahko zahteva, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine se manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine zmanjša za toliko mesecev, kot znaša pokojninska doba, dopolnjena v času ponovnega zavarovanja. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali dopolni starost, pri kateri ni več manjkajoče starosti, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavarovanec iz prvega do tretjega odstavka tega člena lahko zahteva ponovno odmero pokojnine oziroma odstotno zvišanje pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja, v katerem dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Pravica do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, gre zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-118\"><span class=\"lf-art-num\">118. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odstotno povečanje pokojnine)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se takšna doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravica do odstotno povečane pokojnine gre zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri katerih je invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti ali spremembe v stanju invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti osnova za njihovo odmero. Pravica do novo odmerjenega nadomestila pripada zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-119\"><span class=\"lf-art-num\">119. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(obveščanje o spremembah)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Uživalec pravic, upravičenec, delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Upravljavec matičnih knjig mora zavodu v osmih dneh posredovati obvestilo o smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V kolikor osebe iz prvega odstavka tega člena podatkov ne posredujejo v roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode, če je škoda nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-120\"><span class=\"lf-art-num\">120. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izplačevanje v tujino)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Uživalcu pravic, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora uživalec zavodu v vsakem koledarskem letu najmanj enkrat letno posredovati uradno potrdilo, ki izkazuje, da oseba še živi. Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima stalno prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v Republiki Sloveniji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Uživalcu pravice, ki ne ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka, zavod začasno ustavi izplačevanje. Po predložitvi zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.</div>\n<p class=\"lf-p\">120.a člen (način izplačevanja prejemkov) Prejemki iz obveznega zavarovanja se izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.</p>\n<h3 class=\"lf-part\">III. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-121\"><span class=\"lf-art-num\">121. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če delodajalec zavarovancu pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, po pridobitvi pravice ni zagotovil, zagotovil pa jo je pozneje ali se je spremenil delovnopravni položaj delovnega invalida, se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta v času uživanja pravic po predpisih, ki urejajo starševstvo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-122\"><span class=\"lf-art-num\">122. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izplačevanje delnega nadomestila)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delno nadomestilo, odmerjeno po prvi in drugi alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-123\"><span class=\"lf-art-num\">123. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izplačevanje nadomestila iz invalidskega zavarovanja brezposelnim zavarovancem)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost v primeru prve alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona se izplačujeta:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavarovancu iz 21. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-124\"><span class=\"lf-art-num\">124. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izplačevanje nadomestila za invalidnost)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz druge alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz tretje alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primeru iz četrte alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se nadomestilo za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-125\"><span class=\"lf-art-num\">125. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja zavarovancem, ki jim je delovno razmerje prenehalo)</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena in prvega, drugega in četrtega odstavka 124. člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ne glede na četrti in peti odstavek 122. člena, 123. člen, prvi, drugi in četrti odstavek 124. člena tega zakona ter ne glede na prejšnji odstavek, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku 18. člena tega zakona.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-126\"><span class=\"lf-art-num\">126. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(trajanje pravic na podlagi invalidnosti)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Na podlagi spremembe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko. Na enak način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, kadar se pri zavarovancu zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznajo nove omejitve ali pa pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu invalidu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi v stanju invalidnosti in priznanju novih omejitev ali pa premestitve na drugo delovno mesto.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Brezposelni uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>12,5 %, ko dela 1 uro na dan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>25 %, ko dela 2 uri na dan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>37,5 %, ko dela 3 ure na dan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>50 %, ko dela 4 ure na dan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>62,5 %, ko dela 5 ur na dan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>75 %, ko dela 6 ur na dan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>87,5 %, ko dela 7 ur na dan.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Brezposelni, ki se v času prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po prenehanju prejemanja tega nadomestila zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pridobi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna na enak način, kot je določeno v prejšnjem odstavku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-127\"><span class=\"lf-art-num\">127. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">(izplačevanje prejemkov iz invalidskega zavarovanja uživalcem, ki se ne udeležijo kontrolnega pregleda)</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zapadli mesečni zneski prejemkov, priznani iz invalidskega zavarovanja, in dodatka za pomoč in postrežbo se ne izplačajo uživalcu, ki v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije, in ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki v roku enega meseca od določenega roka predloži medicinsko dokumentacijo o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije in se udeleži pregleda, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zadržani mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se ne izplačajo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalcu, ki predloži zahtevano medicinsko dokumentacijo po preteku enega meseca od določenega roka in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalcu, ki se javi na pregled po preteku enega meseca od dneva, ki je bil za to določen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če je uživalec po opravljenem kontrolnem pregledu še upravičen do prejemkov iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se prejemki izplačajo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalcu iz prve alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi medicinske dokumentacije ob pogoju, da se v novo določenem roku udeleži kontrolnega pregleda;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalcu iz druge alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega meseca po udeležbi na kontrolnem pregledu.</div>\n<h3 class=\"lf-part\">IV. poglavje: PRIDOBITEV PRAVICE IN ZAČETEK IZPLAČEVANJA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-128\"><span class=\"lf-art-num\">128. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">(pridobitev pravice, začetek izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo ter neizplačilo v primeru tujine)</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavarovancu pripada pravica do dodatka za pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je podana takšna potreba. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavarovancu, ki je sklenil delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času zavarovanja, pripada dodatek za pomoč in postrežbo od sklenitve delovnega razmerja oziroma od takrat, ko je oslepel, izplača pa se od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za nepokretne zavarovance, ki jim je po tem zakonu zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Osebam iz petega odstavka 100. člena tega zakona gre dodatek za pomoč in postrežbo od naslednjega dne po vložitvi zahteve.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Vse spremembe, ki vplivajo na višino in obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od naslednjega dne po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje na način, določen v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 111. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">PETI DEL POKOJNINSKA DOBA</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-129\"><span class=\"lf-art-num\">129. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pokojninska doba)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas, ki se zavarovancu v skladu s tem zakonom šteje v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas, vštet v pokojninsko dobo na podlagi pravnomočne odločbe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do 31. decembra 2012;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas, dopolnjen do 31. decembra 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-130\"><span class=\"lf-art-num\">130. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zavarovalna doba)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Kot polni delovni oziroma zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni čas.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni oziroma zavarovalni čas dosežen z delom v dveh ali več pravnih razmerjih, ki so podlaga za obvezno vključitev v zavarovanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Če je pravno razmerje iz 18. člena tega zakona nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-131\"><span class=\"lf-art-num\">131. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(čas zunaj delovnega razmerja, ki šteje v zavarovalno dobo)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V zavarovalno dobo šteje tudi čas:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, rakom do 15. leta starosti, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-132\"><span class=\"lf-art-num\">132. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(podaljšano zavarovanje)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali udeležen v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-133\"><span class=\"lf-art-num\">133. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pogoj plačila prispevkov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-134\"><span class=\"lf-art-num\">134. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki, v zavarovalni dobi)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ne glede na določbo prejšnjega člena se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Določba prejšnjega odstavka velja le za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka 14. člena tega zakona.</div>\n<p class=\"lf-p\">134.a člen (poseben način upoštevanja obdobij, za katera niso bili obračunani prispevki)</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavod delodajalcu in zavarovancu za zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne predloži obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku, posreduje obvestilo o tem, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda obračuna davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za zavarovanje svojih pravic, ter poziv zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod v elektronski obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Ne glede na določbo 133. člena tega zakona se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-135\"><span class=\"lf-art-num\">135. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(računanje zavarovalne in pokojninske dobe)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ista obdobja po tem zakonu štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, razen v primerih, določenih s tem zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pokojninska doba se upošteva na podlagi podatkov nosilca obveznega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Vštevanje zavarovalnih obdobij, ki pri nosilcu obveznega zavarovanja niso evidentirana kot takšna, se, če ta zakon ne določa drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki velja za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-136\"><span class=\"lf-art-num\">136. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(dokup dobe)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do pet let zavarovalne dobe.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-137\"><span class=\"lf-art-num\">137. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prišteta pokojninska doba za odmero pravic na podlagi invalidnosti)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, predstavlja prišteto dobo:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti, in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ena polovica obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, predstavlja prišteta doba eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom nastanka invalidnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot en mesec.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-138\"><span class=\"lf-art-num\">138. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(prišteta doba za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se starostna meja iz 27. člena tega zakona zniža za toliko mesecev, kot znaša prišteta doba iz prejšnjega odstavka.</div>\n<p class=\"lf-p\">ŠESTI DEL MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-139\"><span class=\"lf-art-num\">139. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(nosilec informacijske službe)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Nosilec informacijske službe za področje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavod.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavod se vključuje v enoten informacijski sistem javne uprave v Republiki Sloveniji.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-140\"><span class=\"lf-art-num\">140. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(podatki matične evidence in informativna osebna evidenca)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Podatke v smislu prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci (v nadaljnjem besedilu: dajalec) podatkov in zavezanke ali zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zavod vodi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje, informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja (v nadaljevanju: informativna osebna evidenca). Informativna osebna evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v informativni osebni evidenci. Zavod na podlagi podatkov informativne osebne evidence enkrat letno zavarovancem iz prvega do četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o obračunanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto ter o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod za zdravstveno zavarovanje). Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Matična evidenca iz prvega odstavka tega člena se uredi s posebnim zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka zavod pošlje informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.</div>\n<p class=\"lf-p\">SEDMI DEL ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV</p>\n<h3 class=\"lf-part\">I. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-141\"><span class=\"lf-art-num\">141. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(vrste prihodkov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prihodki obveznega zavarovanja so prispevki:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavarovancev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz prvega odstavka 398. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za posebne primere zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>za dokup pokojninske dobe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Med prihodke obveznega zavarovanja štejejo tudi prihodki od dividend, premoženja, obresti in drugi prihodki.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in iz drugih virov.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-142\"><span class=\"lf-art-num\">142. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(vrste odhodkov)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Odhodki iz obveznega zavarovanja so:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>stroški poklicne rehabilitacije;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>stroški delovanja zavoda;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>drugi odhodki.</div>\n<p class=\"lf-p\">142.a člen (sredstva za rekreativne, športne in kulturne dejavnosti) Zavod v skladu s finančnim načrtom in splošnimi akti, na podlagi javnega razpisa, namenja sredstva za promocijo in izvedbo rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih uživalcem pokojnin in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih organizirajo reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide ter zveze in organizacije, organizirane na ravni države, ki zastopajo interese uživalcev pokojnin in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja.</p>\n<h3 class=\"lf-part\">II. poglavje: PRISPEVKI</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-143\"><span class=\"lf-art-num\">143. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(določitev in obračun prispevkov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov, ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona, pokrijejo pričakovani odhodki.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost.</div>\n<h3 class=\"lf-part\">III. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-144\"><span class=\"lf-art-num\">144. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnove za osebe v delovnem razmerju)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona se za plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo od:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-145\"><span class=\"lf-art-num\">145. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnove za samozaposlene, družbenike in kmete)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona je zavarovalna osnova.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za zavarovance iz 15. člena tega zakona se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove iz prejšnjega odstavka zniža za 25 %.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz 16. člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če dobiček zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca iz 16. člena tega zakona ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova, ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je najvišja zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zavarovalna osnova po tem členu se določi na podlagi podatkov – iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti – za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine oziroma obračun dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil oziroma bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Če za posameznega zavarovanca iz tega člena ni na voljo podlaga iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne izda odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Zavarovalna osnova, določena v skladu s predhodnimi odstavki tega člena, se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene v četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(12)</span>Če se ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi novo zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(13)</span>Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove po tem členu določi minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(14)</span>Zavarovanci iz 15. člena tega zakona so v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(15)</span>Prispevke iz prejšnjega odstavka zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(16)</span>Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se zavarovanec lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen v skladu s prvim odstavkom tega člena, vendar največ od zneska iz petega odstavka tega člena.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-146\"><span class=\"lf-art-num\">146. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnova za prispevke iz drugega pravnega razmerja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-147\"><span class=\"lf-art-num\">147. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnova za zavarovanje po drugih predpisih)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Osnova za plačilo prispevkov za brezposelne zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila za primer brezposelnosti oziroma zavarovalna osnova, od katerih zavod za zaposlovanje plačuje prispevke. Za brezposelne osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnitve pogojev za predčasno pokojnino, je osnova za plačilo prispevkov zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec po predpisih, ki urejajo trg dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila oziroma prejemka, do katerega so upravičeni po drugih predpisih ali po tem zakonu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz šestega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz sedmega odstavka 19. člena tega zakona je prejemek, ki ga prejmejo za opravljanje svojega dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Prispevek za osebe na poklicni rehabilitaciji, ki niso zavarovane na drugi podlagi, se ne plačuje, šteje pa se kot plačan od bruto zneska nadomestila, ki ga oseba prejema za čas poklicne rehabilitacije</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-148\"><span class=\"lf-art-num\">148. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Osnova za osebe iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, razen če gre za plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-149\"><span class=\"lf-art-num\">149. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnova za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ne glede na prejšnji odstavek, je osnova za plačilo prispevka za prejemnike poklicnih pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena določena v znesku 20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-150\"><span class=\"lf-art-num\">150. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V primerih iz 132. člena tega zakona se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-151\"><span class=\"lf-art-num\">151. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(osnova za dokup dobe)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz 136. člena tega zakona v pokojninsko dobo je enaka znesku osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki Slovenije za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če zavarovanec v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni plačal prispevkov od osnove vsaj šest mesecev, se osnova iz prvega odstavka tega člena določi v skladu s prejšnjim odstavkom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Prispevek se odmeri po stopnji, ki je z zakonom določena za prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca za obvezno zavarovanje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-152\"><span class=\"lf-art-num\">152. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki urejajo starševstvo, upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega, za razliko do polnega delovnega časa; za zavarovance iz petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delodajalci za zavarovance iz 132. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-153\"><span class=\"lf-art-num\">153. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delodajalci in izplačevalci nadomestil – za zavarovance iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. in 132. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz 18. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavarovanci iz petega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena, šestega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavod za zaposlovanje – za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavod za zdravstveno zavarovanje – za osebe iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>Republika Slovenija – za zavarovance iz drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za izplačevalca nadomestil po tem členu se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-154\"><span class=\"lf-art-num\">154. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne in fizične osebe, pri katerih so ti zavarovanci na usposabljanju ali delu, pooblaščene organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so zavarovanci sami.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona sami, če pravna ali fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-155\"><span class=\"lf-art-num\">155. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(plačilo prispevka za zaposlene invalide)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Invalidska podjetja in zaposlitveni centri ter delodajalci za zaposlene invalide nad predpisano kvoto, določeno s predpisi, ki urejajo zaposlovanje invalidov, so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prispevke iz prejšnjega odstavka zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-156\"><span class=\"lf-art-num\">156. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje Republika Slovenija v skladu s 161. členom tega zakona.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-157\"><span class=\"lf-art-num\">157. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26. let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-158\"><span class=\"lf-art-num\">158. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(plačevanje prispevkov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prispevki za obvezno zavarovanje, ki so določeni s tem zakonom, se plačujejo zavodu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Prispevki za obvezno zavarovanje se plačajo v skladu s predpisi, ki veljajo v času nastanka obveznosti za plačilo prispevkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Z namenom kontrole pravilnosti plačila prispevkov ima zavod pravico nadzora nad poslovnimi knjigami zavezancev za plačilo prispevkov.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-159\"><span class=\"lf-art-num\">159. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pobiranje prispevkov)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Prispevke za obvezno zavarovanje po tem zakonu pobira finančna uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in davčno službo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Ne glede na prejšnji odstavek, v postopkih, ki jih davčni organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-160\"><span class=\"lf-art-num\">160. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(plačilo prispevkov za obdobja vzpostavitve lastnosti zavarovanca za nazaj)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ko je na podlagi sodbe sodišča za nazaj vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po tem zakonu, se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izplačil prejemkov po tej sodbi obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan plačila obveznosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Če se prispevki iz prejšnjega odstavka plačujejo od posameznega prejemka, je osnova za obračun prispevkov mesečna osnova iz obdobja, na katero se plačilo nanaša.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če ni podatkov o osnovi iz prejšnjega odstavka iz obdobja, na katero se plačilo nanaša, se prispevki obračunajo od zneska 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji iz tega obdobja, preračunanega na mesec oziroma sorazmerno glede na obdobje, na katero se nanaša plačilo prispevkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavezanec za plačilo prispevka po tem členu je dolžan od obračunanih prispevkov obračunati in hkrati z obračunanimi prispevki plačati obresti po evropski medbančni obrestni meri z ročnostjo enega leta, od prvega dneva obdobja vzpostavitve pravnega razmerja do poteka roka za plačilo prispevkov, po stopnji, ki je veljala na prvi dan obdobja vzpostavitve pravnega razmerja za nazaj. Če evropska medbančna obrestna mera za prvi dan obdobja vzpostavitve pravnega razmerja ni znana, se uporabi prva znana evropska medbančna obrestna mera.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zavezanec je dolžan plačati prispevke skupaj z obrestmi iz prejšnjega odstavka ob izplačilu posameznega prejemka, ki je izplačan na podlagi sodbe sodišča.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Ko nastane obveznost plačila prispevkov na podlagi dokupa pokojninske dobe, je zavezanec dolžan plačati prispevek za dokup pokojninske dobe v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.</div>\n<h3 class=\"lf-part\">IV. poglavje: PRIHODKI IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-161\"><span class=\"lf-art-num\">161. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(obveznosti državnega proračuna)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, in sicer za:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>obdobje do 31. marca 1992, ki ga je uživalec pokojnine, uveljavljene pri Zavodu, prebil v zavarovanju pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, priznan na podlagi prve alineje 189. člena ZPIZ-1;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prišteto dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dodano dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem, ki so bili vključeni v obvezno dodatno zavarovanje ali poklicno zavarovanje;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>oskrbnine;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom v višini 26 % najnižje pokojninske osnove;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma neupravičenega odvzema prostosti;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>zavarovalno dobo v trajanju razlike do polnega delovnega časa v primerih, ki ga je zavarovanec dopolnil na delu s krajšim delovnim časom od polnega, ki se upošteva v zavarovalno dobo kot delo s polnim delovnim časom;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, ki jih izplačuje Zavod;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>akontacije pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>dodatke, ki jih Zavod skladno z zakonom izplačuje k pokojninam slovenskih državljanov, ki so pridobili pravico do pokojnine iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>posebne dodatke, priznane s sklepom Izvršnega sveta SRS, k družinskim pokojninam vdovam žrtev dachauskih procesov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>žrtve vojnega nasilja;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalce izjemnih pokojnin;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalce administrativnih pokojnin;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>delavce Ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma zavodov za prestajanje kazni zapora;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalce pokojnin po zakonih o poslancih, o Vladi Republike Slovenije, o notranjih zadevah, o policiji, o izvrševanju kazenskih sankcij, o obrambi, o sodniški službi, o kazenskem postopku, o prekrških;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi azbesta;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>obdobje aktivne vojaške službe v nekdanji JLA;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek plačuje Republika Slovenija;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prispevek zavarovanca in delodajalca za upravičence do starševskega dodatka;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prispevek delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki so obvezno oziroma prostovoljno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>prispevek zavarovanca in delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>obračunane neplačane prispevke po 74. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/04, 72/05, 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06, 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11);</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>v drugih primerih, če tako določa zakon;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja pa do 1. januarja 1983 – do zneska minimalne pokojnine;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere niso bili plačani prispevki;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>del prispevkov zavarovanca in delodajalca za samozaposlene zavarovance v prvih 24 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>del prispevkov delodajalca iz 156. in prvega odstavka 157. člena tega zakona;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>uživalce pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona – za celoten znesek pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi jim bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po drugem odstavku 204. člena tega zakona, če bi izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, in se izplačuje do izpolnitve pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona,</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 39. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Osnove in način poračuna finančnih obveznosti iz prejšnjega odstavka določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-162\"><span class=\"lf-art-num\">162. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(sofinanciranje iz državnega proračuna)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Republika Slovenija iz državnega proračuna in iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-163\"><span class=\"lf-art-num\">163. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zagotavljanje likvidnosti zavoda)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Če zavodu primanjkuje likvidnih sredstev za izpolnitev obveznosti za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, mu Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotovi potrebna sredstva.</p>\n<h3 class=\"lf-part\">V. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-164\"><span class=\"lf-art-num\">164. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(vodenje denarnih sredstev zavoda)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavod ima podračun, v okviru katerega se vodijo denarna sredstva za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-165\"><span class=\"lf-art-num\">165. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(finančni načrt zavoda)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnim načrtom, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Finančni načrt iz prejšnjega odstavka se sestavlja in sprejema za vsako koledarsko leto posebej ali za časovno obdobje, za katero se sprejema državni proračun.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Finančni načrt sprejme svet zavoda. Vlada Republike Slovenije da soglasje k finančnemu načrtu.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-166\"><span class=\"lf-art-num\">166. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(letno poročilo zavoda)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavod pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo in javne finance.</p>\n<h3 class=\"lf-part\">VI. poglavje: PREMOŽENJE ZAVODA</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-167\"><span class=\"lf-art-num\">167. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(premoženje zavoda)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">V premoženje zavoda se štejejo nepremičnine, stvarnopravne in obligacijsko pravne pravice, delnice ali lastniški deleži, denar in druga sredstva, na katerih ima zavod lastninsko pravico.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-168\"><span class=\"lf-art-num\">168. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(nastopanje zavoda v pravnem prometu)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavod ima pravico sklepati pogodbe v pravnem prometu in opravljati druge posle z namenom povečanja svojega premoženja v skladu s tem zakonom in statutom zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavod ima v pravnem prometu neomejeno pravno in poslovno sposobnost ter lahko v pravnem prometu pridobiva pravice in prevzema obveznosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za obveznosti, prevzete v pravnem prometu, zavod odgovarja s svojim celotnim premoženjem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavod ima pravico ustanavljati gospodarske družbe, javne sklade, javne zavode in varstvene delavnice (gospodarski subjekti za poklicno rehabilitacijo in preprečevanje invalidnosti).</div>\n<p class=\"lf-p\">OSMI DEL POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC</p>\n<h3 class=\"lf-part\">I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-169\"><span class=\"lf-art-num\">169. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(uveljavljanje pravic)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in sicer tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v času obolenja oziroma če v tem času ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega zakona.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-170\"><span class=\"lf-art-num\">170. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(varstvo pravic)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima pravico do pritožbe tudi delodajalec.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-171\"><span class=\"lf-art-num\">171. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(sodno varstvo)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodno varstvo lahko uveljavi tudi delodajalec, če je z dokončno odločbo zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi invalidnosti.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-172\"><span class=\"lf-art-num\">172. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pristojnost za odločanje)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">O pravicah iz zavarovanja odločajo:</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>na prvi stopnji – območna enota zavoda;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>na drugi stopnji – drugostopenjski organ zavoda.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-173\"><span class=\"lf-art-num\">173. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(revizija)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, se predloži v revizijo organu druge stopnje po načelu naključne izbire.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Revizija se opravi po uradni dolžnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Revizija ne zadrži izvršitve odločbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če je zoper odločbo območne enote zavoda vložena pritožba, se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-174\"><span class=\"lf-art-num\">174. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(učinek revizije)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih, za pravice po mednarodnih pogodbah pa v štirih mesecih od dneva, ko preteče rok za pritožbo, šteje, da je revizija opravljena in da je odločba potrjena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V reviziji se lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Odločba o pravici iz obveznega zavarovanja, izdana v revizijskem postopku, učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Območna enota zavoda, katere odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena, izda najpozneje v 30 dneh od prejema odločbe o reviziji novo odločbo prve stopnje o vseh pravicah, razen za pravice po mednarodnih pogodbah, kjer je rok za izdajo 60 dni od prejema odločbe o reviziji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej se preizkusi, ali je nova odločba popravljena v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-175\"><span class=\"lf-art-num\">175. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(revizija izvedenskih mnenj)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ne glede na določbo prejšnjega člena se v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja v revizijo predložijo mnenja invalidske komisije I. stopnje o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, v drugih primerih, pri obstoju potrebe po stalni pomoči in postrežbi ter pri osebnih okoliščinah iz 138. člena tega zakona pa po načelu naključne izbire. Revizijo opravi invalidska komisija II. stopnje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V reviziji lahko invalidska komisija izvedensko mnenje potrdi, spremeni ali vrne v ponovno obravnavo invalidski komisiji I. stopnje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-176\"><span class=\"lf-art-num\">176. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(sodno varstvo v postopku revizije)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zoper odločbo, izdano v reviziji, s katero je spremenjena odločba prve stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi stopnji.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-177\"><span class=\"lf-art-num\">177. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(ugotavljanje lastnosti zavarovanca)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja se ugotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo matično evidenco.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za zavarovance za posebne primere zavarovanja iz 20. in 21. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja takrat, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobijo pravice iz obveznega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za zavarovance iz 18. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja po preteku koledarskega leta, v katerem so bila plačila izplačana, razen v primeru, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega se pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja in se lastnost zavarovanca ugotavlja ob nastanku tega zavarovalnega primera.</div>\n<h3 class=\"lf-part\">II. poglavje: UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-178\"><span class=\"lf-art-num\">178. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(začetek postopka za uveljavljanje pravic)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove ali vdovca oziroma družinskega člana ali zakonitega zastopnika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. V soglasju z osebnim zdravnikom se lahko postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog izvajalca medicine dela. Če je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na predlog osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali izvajalca medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom, pa umaknejo predlog, ni mogoče ustaviti postopka, če se zavarovanec z ustavitvijo ne strinja in zahteva, da se postopek nadaljuje. Če je bil postopek uveden na predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika, zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik ne moreta predlagati umika predloga.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Postopek iz prvega odstavka tega člena je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Ne glede na prejšnji odstavek je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-179\"><span class=\"lf-art-num\">179. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(trajanje postopka)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>V roku šest mesecev se izda odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb. V šestih mesecih se izda tudi odločba v pritožbenih postopkih, ki se vodijo zoper odločbe, izdane v postopkih iz prejšnjega stavka.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-180\"><span class=\"lf-art-num\">180. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(akontacija)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Akontacija se izplačuje na podlagi naloga, ki ga izda pooblaščeni delavec zavoda. Nalog za izplačilo akontacije se pošlje tudi zavarovancu.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-181\"><span class=\"lf-art-num\">181. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izvedenski organi)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni organ zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, poda izvedensko mnenje senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima v teh primerih pravico in dolžnost sodelovati predstavnik delodajalca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, ali če zavarovanec III. kategorije uveljavlja izbirno pravico do poklicne rehabilitacije, poda invalidska komisija izvedensko mnenje o obliki poklicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda iz tretjega odstavka tega člena z zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci in njihovimi izvajalci medicine dela.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Zavod določi organizacijo in način delovanja izvedenskih organov zavoda s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Izvedenski organi iz prvega odstavka tega člena dajejo izvedenska mnenja tudi o osebnih okoliščinah iz 138. člena tega zakona, zaradi katerih je zavarovanec opravičen do prištete dobe ter vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic po drugih predpisih.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-182\"><span class=\"lf-art-num\">182. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izvršljivost odločb)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja, razen če je s tem zakonom določeno drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Odločba o pravici do invalidske pokojnine postane izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Odločbe o pravicah iz obveznega zavarovanja izvrši zavod, razen v primerih, ko je s tem zakonom določeno, da jih v določenem delu izvrši delodajalec ali zavod za zaposlovanje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-183\"><span class=\"lf-art-num\">183. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Odločba iz prvega odstavka tega člena se lahko izda v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Na način, ki je določen v prejšnjem odstavku, učinkuje tudi odločba, izdana v obnovi postopka.</div>\n<p class=\"lf-p\">183.a člen (razveljavitev dokončne odločbe na zahtevo)</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, lahko na zahtevo zavarovanca dokončno odločbo, s katero je bila priznana pravica, ne glede na prejšnji člen razveljavi in izda novo odločbo v primeru, če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico, ta dejstva, kot so na primer naknadno izplačane plače, naknadno plačani prispevki, naknadno pridobljeni podatki o osnovah, drugače oziroma naknadno ugotovljeno pravno razmerje, pa so nastala po izdaji odločbe.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Dokončna odločba se razveljavi samo v primeru, če se na podlagi novih dejstev odmera lahko opravi v višjem znesku.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-184\"><span class=\"lf-art-num\">184. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(stroški postopka)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Stroške postopka uveljavljanja in varstva pravic iz obveznega zavarovanja, kot so potni stroški in nadomestilo izgubljenega zaslužka izvedencev v postopkih pred sodišči, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem ali uživanjem pravic, kadar ga zavod:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi oseba, ki je določena za spremljanje zavarovanca iz prejšnjega odstavka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Povračilo potnih stroškov se določi v znesku stroškov prevoza in stroškov prehrane ter namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zavod s splošnim aktom določi vrsto in način uporabe prevoznega sredstva, upoštevajoč zdravstveno stanje zavarovanca in dolžino poti, potovalne pogoje in način uveljavljanja povračila potnih stroškov ter znesek povračila stroškov prehrane in namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.</div>\n<p class=\"lf-p\">DEVETI DEL ORGANIZIRANOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA</p>\n<h3 class=\"lf-part\">I. poglavje: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-185\"><span class=\"lf-art-num\">185. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(organizacija zavoda)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavod je organiziran tako, da zagotavlja učinkovito upravljanje s sredstvi za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-186\"><span class=\"lf-art-num\">186. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(svet zavoda)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od tega:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>7 članov imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za delovne invalide;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>7 članov imenujejo delodajalska združenja na ravni države;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>7 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>1 člana imenuje Študentska organizacija Slovenije;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>1 člana izvolijo delavci zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Svet zavoda opravlja naslednje naloge:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja, splošni akt o pripravništvu in druge splošne akte zavoda;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za finance.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>S statutom se lahko določi možnost, da svet zavoda oblikuje ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in katere naloga je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega odstavka.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-187\"><span class=\"lf-art-num\">187. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(generalni direktor)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Poslovodni organ zavoda je generalni direktor zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Generalnega direktorja zavoda imenuje svet zavoda. K imenovanju direktorja zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-188\"><span class=\"lf-art-num\">188. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(statut)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavod ima statut.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Statut zavoda določa način imenovanja in izvolitve članov sveta zavoda, njegovega predsednika in namestnika, konstituiranje, pristojnosti, organizacijo in način delovanja sveta zavoda, organizacijo služb zavoda ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>K statutu zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Statut in splošni akti zavoda za izvajanje obveznega zavarovanja se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.</div>\n<h3 class=\"lf-part\">II. poglavje: NADZOR</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-189\"><span class=\"lf-art-num\">189. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(nadzor)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda ter namembnostjo rabe sredstev izvaja ministrstvo, pristojno za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda minister, pristojen za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Ministrstvo, pristojno za delo, je vabljeno na vse seje sveta zavoda.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Minister, pristojen za delo, s sklepom zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme svet zavoda, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna s finančnim načrtom zavoda in državnim proračunom in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavod izvaja interni strokovni nadzor.</div>\n<p class=\"lf-p\">DESETI DEL POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-190\"><span class=\"lf-art-num\">190. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odgovornost posameznika za škodo zavodu)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren delodajalec.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zavod zahteva povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka tudi neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca s kaznivim dejanjem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe iz tega člena.</div>\n<p class=\"lf-p\">190.a člen (odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-191\"><span class=\"lf-art-num\">191. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odgovornost delodajalca za škodo zavodu)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je škoda nastala zato, ker mu delodajalec ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Kot delodajalec se v smislu tega člena šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-192\"><span class=\"lf-art-num\">192. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(izključitev kritja zavarovanega primera)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V primerih iz 190. in 191. člena tega zakona se šteje, da je imel zavod škodo, ne glede na to, če je zavarovani primer pokrit z zavarovanjem po tem zakonu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovanca, ki je sam dolžan dajati podatke v zvezi z zavarovanjem, če je škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za povrnitev povzročene škode je solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot priča s pravnomočno sodbo obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bilo na podlagi takšne izpovedbe komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, ki jo je dobil, ni imel pravice, ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-193\"><span class=\"lf-art-num\">193. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(ugotavljanje odškodnine)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena tega zakona, obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Pri ugotavljanju višine odškodnine iz naslova pokojnin se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zavod lahko za namene vodenja postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev po tem zakonu neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-194\"><span class=\"lf-art-num\">194. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(povrnitev preplačil)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavod preveč izplačani znesek iz prejšnjega odstavka pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno. Zastaralni rok treh let se upošteva po uradni dolžnosti od dneva prejema denarnega zneska iz prvega odstavka tega člena do dneva izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Zavod lahko odloči, da se preplačilo povrne v obrokih, največ v roku enega leta.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Odločba iz tretjega odstavka tega člena se ne izda, če znesek preplačila ne presega 20,00 eurov.</div>\n<p class=\"lf-p\">194.a člen (povrnitev preplačil z zapadlimi neizplačanimi prejemki)</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če zavod ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila novega prejemka, znesek preplačila iz prvega odstavka prejšnjega člena pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega prejemka, brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede na vrsto prejemka.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Zavod o pobotu terjatev v petnajstih dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-195\"><span class=\"lf-art-num\">195. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(povrnitev preplačil zaradi smrti upravičenca)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima zavod prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Potrdilo zavoda o izplačilih dajatev je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega je izvajalec plačilnih storitev dolžan zavodu v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev po tem zakonu ne vpliva.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Če denarja ni več na računu, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>V primeru, da izvajalec plačilnih storitev v Sloveniji, s strani zavoda nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v roku treh dni sporočiti zavodu vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zavodu brezplačno.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-196\"><span class=\"lf-art-num\">196. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(odškodninska odgovornost zavoda)</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">Zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja.</p>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-197\"><span class=\"lf-art-num\">197. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(zamudne obresti)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Če zavod ne izplača priznanih pokojninskih prejemkov v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva, je dolžan izplačati prejemniku zamudne obresti na zapadle prejemke ali ga v istem roku pozvati, da sporoči potrebne podatke.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zamudne obresti se odmerijo v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, od naslednjega dne po izteku roka iz prejšnjega odstavka.</div>\n<p class=\"lf-p\">ENAJSTI DEL POKLICNO ZAVAROVANJE</p>\n<h3 class=\"lf-part\">I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE</h3>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-198\"><span class=\"lf-art-num\">198. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(pojem poklicnega zavarovanja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Poklicno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanec-član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v pokojninskem načrtu.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 210. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada). Ne glede na prejšnji stavek jamči upravljavec sklada v obdobjih oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv zajamčeno donosnost zavarovanca-člana v višini minimalne zajamčene donosnosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju manjkajočih sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom pod pogoji, ki jih določa ta zakon.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-199\"><span class=\"lf-art-num\">199. člen</span><span class=\"lf-art-t\">(krog zavarovancev poklicnega zavarovanja)</span></h4>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji, da:</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">–</span>se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, se lahko določijo v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Vlada Republike Slovenije predpiše merila in kriterije, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Glede na stopnjo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev se delovna mesta v skladu z merili in kriteriji iz prejšnjega odstavka razvrščajo v pet skupin. Uvrstitev v posamezno skupino se določi ob določitvi delovnega mesta, na katerem je obvezno poklicno zavarovanje, oziroma ob reviziji ali ugotovitvi sprememb škodljivosti, težavnosti ali omejitev na obstoječih delovnih mestih, za katera je obvezno poklicno zavarovanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Kot polni delovni čas iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih pred uveljavitvijo ZPIZ-1.</div>\n<h4 class=\"lf-art\" id=\"a-200\"><span class=\"lf-art-num\">200. člen</span></h4>\n<p class=\"lf-p\">(vključitev v poklicno zavarovanje, obračun in plačilo prispevkov, nadzor nad predlaganjem obračunov in izterjava)</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(1)</span>Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Zavezanec iz prejšnjega odstavka, po sklenitvi pogodbe z upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega zakona vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz trinajstega odstavka 209. člena tega zakona na način, v skladu s prvim odstavkom 208. člena tega zakona določen v pokojninskem načrtu, v osmih dneh od dneva začetka dela na delovnem mestu iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana v delovnem razmerju sta plača in nadomestilo plače, za zavarovanca-člana, ki ni v delovnem razmerju, pa zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(5)</span>Prispevki za poklicno zavarovanje se davčno obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(6)</span>Zavezanec izračuna prispevek za poklicno zavarovanje v obračunu v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke. Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, določi upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun prispevkov za poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(7)</span>Upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena obveznost, ki jo ugotovi upravljavec sklada, je izvršilni naslov. Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi postopek ravnanja v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja obveznosti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(8)</span>Od prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, upravljavec sklada obračuna obresti po zakonu, ki ureja davčni postopek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(9)</span>Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov je obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca sklada iz sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda upravljavec sklada na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja finančno upravo.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(10)</span>Upravljavec sklada za namen nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od davčnega organa pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka tega člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih zavezanci predlagajo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(11)</span>Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu izplačuje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu ter v primeru iz desetega odstavka 202. člena tega zakona. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavca sklada obvestiti o mirovanju, o vzroku za vzpostavitev mirovanja poklicnega zavarovanja ter o prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja. Izvajanje mirovanja poklicnega zavarovanja se podrobneje uredi v pokojninskem načrtu. Rok za obvestilo je 15 dni od začetka oziroma prenehanja mirovanja poklicnega zavarovanja. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, upravljavec ne vzpostavi oziroma ne prekine mirovanja. Če upravljavec izve za okoliščine, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha, zavezanec pa ni sporočil vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, po uradni dolžnosti vzpostavi ali prekine mirovanje in o tem obvesti zavezanca.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(12)</span>Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanec- član, ki je v obvezno zavarovanje vključen po 15., 16. ali 17. členu tega zakona, na način iz prejšnjega odstavka uveljavi mirovanje poklicnega zavarovanja v času, ko je upravičen do nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v breme zdravstvenega zavarovanja.</div></div>", "next": 239830}