{"html": "<div class=\"lf-doc\"><div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">150.</span>To pa zagotovo ne velja za navedene podatke, ki se nanašajo na fizične osebe, za podatke o plačilnih računih, ki niso transakcijski računi zavezancev s sedežem v Republiki Sloveniji, ter za podatke o imetniku oziroma pooblaščencu hranilnih vlog, denarnic za hrambo virtualne valute, denarnega depozita ter o obstoju pogodbenega oziroma poslovnega razmerja z osumljeno osebo. V zvezi z denarnicami za hrambo virtualne valute je treba izpostaviti še njihovo bistveno lastnost, tj. anonimno naravo poslovanja z virtualnimi valutami, saj je vsak podatek o strankah in omrežnih vozliščih skrit s kriptoplačilom. 250 Podatek o obstoju pogodbenega oziroma poslovnega razmerja z osumljeno osebo pa sam po sebi niti nujno ne pomeni finančnega podatka, ampak podatek o obstoju kateregakoli pogodbenega razmerja z osumljencem. 251 151. V obsegu, navedenem v prejšnjem odstavku, pomeni torej pridobivanje podatkov po petem odstavku 156. člena ZKP pridobivanje zaupnih podatkov.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">152.</span>Ustavno sodišče poudarja pomen in občutljivost navedenih podatkov. Pomen podatkov o obstoju določene transakcije ( transactional data ) se je povečal. Niso pomembni le podatki o vsebini določene transakcije (to so podatki po prvem in tretjem odstavku 156. člena ZKP), ampak tudi podatki o obstoju določene transakcije. 252 Tako kot je to Ustavno sodišče navedlo že za prometne in lokacijske podatke, združitev do sedaj ločenih podatkov omogoča še bolj poglobljeno vsebinsko oceno o posameznikovem socialnem in ekonomskem položaju. Pomen teh podatkov je še toliko večji, ker omogoča vsebinsko bogato sklepanje o osebnem življenju in dejanskem obnašanju posameznika. Običajno vsebuje na primer čas dogodka, številko računa ali kreditne kartice, podatke o upravičencu računa oziroma kartice. Nekatere finančne navade kažejo na primer relevantne povezave z določenimi verskimi ali političnimi skupnostmi. Plačevanje zdravstvenih računov pa lahko vključuje tudi občutljive podatke, kot je zdravljenje določene bolezni. 253 153. Navedeni zaupni podatki lahko razkrivajo tudi osebne povezave med določenimi posamezniki (na primer med imetnikom in pooblaščencem določenega računa, sefa, hranilne vloge ali denarnice za virtualno valuto). Še več podatkov je mogoče razbrati iz dejstva, da ima določen osumljenec na primer z banko pogodbo o delu, zavarovalno, menjalno pogodbo ali praktično katerokoli pogodbo po OZ (ali po ZOR, kolikor še velja).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">154.</span>Pridobitev zaupnih podatkov po petem odstavku 156. člena ZKP omogoča identifikacijo fizičnih oseb, ki se »skrivajo« za določenim plačilnim računom, hranilno vlogo, sefom ali denarnico za virtualno valuto, bodisi kot imetniki bodisi kot pooblaščenci. Ti plačilni računi, hranilne vloge, sefi ali denarnice za virtualno valuto so relevantni za kazenski postopek, saj je mogoče podatke po petem odstavku 156. člena ZKP pridobiti le, če je to potrebno za preprečitev ali odkritje kaznivega dejanja ali storilca. Iz navedenih zaupnih podatkov se tako ugotovi, kdo stoji za temi kazenskopravno relevantnimi plačilnimi računi, hranilnimi vlogami, sefi ali denarnicami za virtualno valuto. V tem delu se spoznavni postopek v predkazenskem postopku na podlagi petega odstavka 156. člena ZKP razlikuje od spoznavnega postopka finančne uprave ali centra za socialno delo, za delo katerega so relevantni podatki, ki so vezani na določeno osebo, tj. davčnega zavezanca ali vlagatelja za pridobitev pravic iz javnih sredstev. Tudi pridobitev finančnih podatkov po petem odstavku 156. člena ZKP lahko torej pomeni močan poseg v informacijsko zasebnost.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">155.</span>Zaupne podatke po petem odstavku 156. člena ZKP lahko pridobita policija in državni tožilec neposredno od zavezancev brez predhodne sodne odredbe in brez jamstev, ki jih ta zagotavlja. Glede na zaupnost podatkov in zgoraj opisani vsebinski pomen teh podatkov, teža posega (tj. pridobivanje zaupnih podatkov iz 150. točke obrazložitve te odločbe brez predhodne sodne odredbe) v varstvo osebnih podatkov oseb, na katere se ti nanašajo (tj. imetniki in pooblaščenci), po oceni Ustavnega sodišča pretehta koristi ukrepa (tj. odpravljanje administrativnih in časovnih ovir pri preiskovanju kaznivih dejanj, s katerimi je bila pridobljena protipravna premoženjska korist, in pranje denarja, učinkovitejše preiskovanje finančnih tokov in povezav ter izvorov sumljivega premoženja prek drugih računov).</div>\n<p class=\"lf-p\">Odločitev Ustavnega sodišča 156. Ukrep iz petega odstavka 156. člena ZKP tako pomeni nesorazmeren poseg v pravico do informacijske zasebnosti (prvi odstavek 38. člena Ustave), zato je Ustavno sodišče razveljavilo peti odstavek 156. člena ZKP (1. točka izreka).</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">157.</span>Ker je šesti odstavek 156. člena ZKP (kolikor se nanaša na ukrep iz petega odstavka 156. člena ZKP) neposredno povezan tudi s petim odstavkom tega člena in v tem obsegu nima samostojnega pomena, je Ustavno sodišče razveljavilo tudi šesti odstavek 156. člena ZKP, kolikor se nanaša na ukrep iz petega odstavka 156. člena ZKP (2. točka izreka).</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">158.</span>V skladu s 43. členom ZUstS začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Iz razlogov, navedenih v 63. točki obrazložitve te odločbe, je Ustavno sodišče tudi učinkovanje razveljavitve petega in šestega (v navedenem obsegu) odstavka 156. člena ZKP odložilo za čas enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije in s tem zakonodajalcu določilo najdaljši možni rok za uskladitev razveljavljene ureditve z Ustavo (3. točka izreka).</div>\n<p class=\"lf-p\">B. – V.</p>\n<p class=\"lf-p\">Presoja izpodbijanega tretjega odstavka 148. člena ZKP 159. Izpodbijani tretji odstavek 148. člena ZKP določa: »Policija lahko vabi osebe k sebi in od njih zbere obvestila in podatke ali jih zasliši. Vabi jih lahko pisno, neposredno ustno, po telefonu ali po elektronski poti. Osebi mora biti ob vabljenju pojasnjeno, zakaj in v kakšni vlogi je vabljena. Če se oseba vabi zaradi zbiranja obvestil, jo policija lahko prisilno privede, če jo vabi pisno in če pisno vabilo vsebuje pouk, da se jo, če na vabilo ne bo prišla, lahko prisilno privede. Če vabilo ni pisno, se o njem napravi uradni zaznamek. 254 Ko ravna po določbah tega člena, policija ne sme oseb zasliševati kot obdolžencev, prič ali izvedencev, razen osumljenca v primeru iz 148.a člena tega zakona.« 160. Vabljenje je policijsko pooblastilo, 255 podrobneje urejeno v 35. členu ZNPPol. Ta v drugem odstavku izrecno določa, da smejo policisti osebo vabiti pisno, neposredno ustno, po telefonu ali elektronski poti. Osebe, ki policiji niso znane, se lahko vabijo z javnim naznanilom. Vabilo mora vsebovati kraj, čas in razlog vabljenja. Osebo smejo policisti prisilno privesti le v primeru iz druge alineje prvega odstavka 35. člena ZNPPol (tj., da je njena navzočnost nujno potrebna za izvedbo drugega policijskega pooblastila, določenega z ZNPPol ali z drugim zakonom), če se vabilu ni odzvala niti izostanka ni opravičila, v pisnem vabilu pa je bila opozorjena na možnost prisilne privedbe. 256 Policisti morajo pred izvedbo nadaljnjih pooblastil, zaradi katerih je bila oseba vabljena, preveriti identiteto osebe, zlasti ko je bilo vabljenje opravljeno po telefonu ali elektronski pošti. 257 Za vabila, ki niso pisna, se predvideva uradni zaznamek. 258 ZKP-N je tako prenesel v (pred)kazenski postopek ureditev, ki po ZNPPol velja za policijske postopke oziroma policijsko pooblastilo vabljenja na splošno. 259 161. Ustavno sodišče je predlagateljeve navedbe o spornosti določbe o vabljenju oseb, zlasti elektronskem, ustnem in telefonskem, na policijo za zbiranje obvestil in podatkov ter zaslišanje presojalo z vidika načela jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave (glej 67.–69. točko obrazložitve te odločbe).</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">162.</span>Predlagatelj ne nasprotuje temu, da je prisilna privedba možna le pri pisnem vabilu, ki omogoča sledljivost vabljenja. Večina navedb predlagatelja izpostavlja praktične probleme oziroma dokazne probleme v praksi, ki ne pomenijo ustavnopravnih vprašanj. Hkrati je z ustaljenimi metodami razlage (zlasti z jezikovno) mogoče ugotoviti vsebino izpodbijane določbe, zato tretji odstavek 148. člena ZKP ni v neskladju z Ustavo (4. točka izreka).</div>\n<p class=\"lf-p\">B. – VI.</p>\n<p class=\"lf-p\">Presoja izpodbijanega sedmega odstavka 148. člena ZKP 163. Izpodbijani sedmi odstavek 148. člena ZKP določa: »Oseba, zoper katero je bilo uporabljeno kakšno dejanje ali ukrep iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, ima pravico v roku treh dni pritožiti se pristojnemu državnemu tožilcu. Pristojni državni tožilec najkasneje v roku osmih dni od vložitve pritožbe ustno ali pisno obvesti pritožnika o tem, kar je ukrenil. Zoper obvestilo iz prejšnjega stavka ni dovoljena pritožba ali upravni spor.« 164. Tudi to določbo predlagatelj izpodbija z vidika načela jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">165.</span>Na podlagi izpodbijane določbe državni tožilec ukrepa zlasti v okviru svojega splošnega pooblastila za usmerjanje policije v predkazenskem postopku. 260 V skladu s prvim odstavkom 160.a člena ZKP lahko državni tožilec pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil usmerja delo policije, in sicer z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji ter predlogi za zbiranje obvestil in izvedbo drugih ukrepov, za katere je pristojen, z namenom, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec oziroma da se zberejo podatki, potrebni za njegovo odločitev o kazenskem pregonu. Po drugem odstavku 161. člena ZKP lahko državni tožilec, če iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, ali če podatki v ovadbi ne dajejo dovolj podlage, da bi lahko odločil, ali naj zahteva preiskavo, ali če je do njega prišel le glas o kaznivem dejanju, zlasti pa, če je storilec neznan, zahteva od policije, če tega ne more storiti sam ali po drugih organih, naj v roku, ki ga določi on, zbere potrebna obvestila in stori druge ukrepe, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec (148. in 149. člen ZKP). Državni tožilec sme ob vsakem času zahtevati od policije, da ga obvesti, kaj je ukrenila; ta mu je dolžna brez odlašanja odgovoriti. 261 166. Podrobneje usmerjanje ureja Uredba. Pri tem je relevanten zlasti njen 11. člen, v skladu s katerim usmerjanje predkazenskega postopka s strani državnega tožilca obsega obvezna navodila in predloge za zbiranje obvestil ter izvedbo drugih ukrepov za pridobitev dokazov; obvezna navodila glede ukrepov v primeru odvzema prostosti (osmi odstavek 157. člena ZKP); strokovna mnenja; udeležbo državnega tožilca pri procesnih dejanjih, za katera je pristojen v predkazenskem postopku; ter odločitev državnega tožilca o prikritih preiskovalnih ukrepih in zavarovanju odvzema premoženjske koristi. 262 Vzporedno s postopkom po sedmem odstavku 148. člena ZKP je možen tudi tek pritožbenega postopka zoper delo policistov po ZNPPol, 263 saj je pritožba po izpodbijani določbi ZKP namenjena ohranitvi korektnosti kazenskega postopka, pritožba po ZNPPol pa nasprotno nima vpliva na tek konkretnega postopka, v katerem naj bi prišlo do nepravilnosti. 264 167. Ker je z ustaljenimi metodami razlage mogoče ugotoviti vsebino izpodbijane določbe (v konkretnem primeru zlasti z jezikovno in sistemsko), določba ni v neskladju z Ustavo (4. točka izreka).</div>\n<p class=\"lf-p\">B. – VII.</p>\n<p class=\"lf-p\">Presoja izpodbijanega 149.č člena ZKP 168. Izpodbijani 149.č člen določa: »(1) Če so podani razlogi za sum, da je bilo izvršeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje, preprečitev ali dokazovanje tega kaznivega dejanja ali odkritje storilca treba pridobiti naročniške podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva ali storitve informacijske družbe ali obstoju in vsebini njegovega pogodbenega razmerja z operaterjem oziroma ponudnikom storitev informacijske družbe v zvezi z opravljanjem komunikacijske dejavnosti ali storitev informacijske družbe, lahko sodišče, državni tožilec oziroma policija od operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe v pisni obliki zahteva, da tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Pisna zahteva mora vsebovati pravni pouk iz drugega odstavka tega člena in navedbo pristojnega sodišča. Državni tožilec oziroma policija morata v pisni zahtevi natančno opredeliti kategorije naročniških podatkov, ki jih zahtevata.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(2)</span>Operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe lahko iz obrazloženih razlogov in na svoje stroške zahtevane podatke skupaj s kopijo zahteve namesto policiji ali državnemu tožilcu pisno posreduje pristojnemu sodišču. Sodišče po prejemu preveri zakonitost kategorij podatkov, ki so navedeni v zahtevi. V primeru, da zahteva vsebuje tudi podatke, ki niso naročniški podatki po prvem odstavku tega člena ali podatke, ki se jih v skladu s četrtim odstavkom tega člena ne sme posredovati, prejete podatke uniči, sicer pa jih posreduje državnemu tožilcu ali policiji. V primeru uničenja preiskovalni sodnik o tem napravi uradni zaznamek, ki ga posreduje operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, vodji pristojnega okrožnega državnega tožilstva ali državnemu tožilcu, ministrstvu, ki je pristojno za nadzor nad delom policije, in policiji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(3)</span>Operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredoval določene podatke. Tega ne sme razkriti 24 mesecev po preteku meseca, v katerem so bili posredovani podatki. V primeru, da operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe v tem roku prejme sodno odredbo, ki se sklicuje na podatke, pridobljene z zahtevo po tem členu, se rok prepovedi razkritja te zahteve podaljša do izteka morebitnega roka iz prejete odredbe. Preiskovalni sodnik oziroma sodišče lahko z odredbo določi drugačen rok, rok podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok skrajša ali prepoved seznanitve odpravi.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">(4)</span>Na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti prometnih podatkov, ki se nanašajo na katero koli določljivo komunikacijo, ali podatkov, za pridobitev katerih je potrebna obdelava podatkov, ki se lahko pridobijo samo na podlagi 149.b in 149.c člena tega zakona. Na podlagi tega člena prav tako ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.« 169. Tudi to določbo predlagatelj izpodbija z vidika načela jasnosti in pomenske določljivosti. Nejasni naj bi bili naslednji pojmi: naročniški podatek, podatek o obstoju in vsebini pogodbenega razmerja ter razlogi za postopek naknadne sodne presoje. Ustavno sodišče je zato tudi to izpodbijano določbo presojalo z vidika načela jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave.</div>\n<p class=\"lf-p\">Naročniški podatki 170. ZKP naročniških podatkov ne opredeljuje s taksativnim ali vsaj eksemplifikativnim naštevanjem. Določa, da lahko sodišče, državni tožilec oziroma policija od operaterja oziroma ponudnika storitev informacijske družbe v pisni obliki zahteva, da tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o 1) lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva ali storitve informacijske družbe ali 2) obstoju in vsebini njegovega pogodbenega razmerja z operaterjem v zvezi z opravljanjem komunikacijske dejavnosti.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">171.</span>Za razlago naročniških podatkov je tako treba najprej upoštevati vsebino prvega odstavka 215. člena ZEKom-2, ki opredeljuje podatke o naročnikih, torej naročniške podatke: 1. osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko; 2. naslov naročnika; 3. naročniško številko in druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika; 4. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv, naslov njegove spletne strani in druge vrste njegovih osebnih stikov (npr. IP-naslov) ali njegov e-naslov; 5. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo; 6. na podlagi plačila naročnika še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb. 265 172. Glede na opredelitev osebnega podatka (prim. 93. točko obrazložitve te odločbe) so naročniški podatki, ki se nanašajo neposredno na fizično osebo, osebni podatki in s tem varovani z 38. členom Ustave. 266 173. ZKP v četrtem odstavku 149.č člena določa, da na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti prometnih podatkov, ki se nanašajo na katerokoli določljivo komunikacijo, ali podatkov, za pridobitev katerih je potrebna obdelava podatkov, ki se lahko pridobijo samo na podlagi 149.b in 149.c člena ZKP. Na podlagi tega člena prav tako ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije. Iz opredelitve naročniških podatkov iz prvega odstavka 215. člena ZEKom-2 in posledično prvega odstavka 149.č člena ZKP je treba na tej podlagi že ob uporabi jezikovne razlage izločiti podatke iz četrtega odstavka 149.č člena ZKP.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">174.</span>Pri razlagi naročniških podatkov iz prvega odstavka 215. člena ZEKom-2 in posledično prvega odstavka 149.č člena ZKP je treba upoštevati tudi jasno izražen namen zakonodajalca ob sprejemanju ZKP-N, ustaljeno ustavnosodno presojo ter prakso ESČP in SEU. Iz zakonodajnega gradiva namreč izhaja namen zakonodajalca, da izpodbijani 149.č člen ZKP (prav zaradi nejasnosti pretekle prakse ali zaradi zlorab) 267 ni namenjen pridobivanju prometnih podatkov oziroma podatkov, za katere njihov imetnik upravičeno pričakuje zasebnost po 37. členu Ustave. 268 Izpodbijana ureditev naj bi namreč nastala zaradi implementacije ustaljene ustavnosodne presoje ter prakse ESČP in SEU, zlasti sodbe ESČP v zadevi Benedik proti Sloveniji . 269 175. Po drugem odstavku 37. člena Ustave je mogoče poseči v komunikacijsko zasebnost med drugim le na podlagi odločbe sodišča. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da so, poleg vsebine sporočila, varovane tudi okoliščine in dejstva, povezani s komunikacijo, tj. tisti podatki o komunikaciji, ki so njen sestavni del – prometni podatki. Podatki o prometu so kakršnikoli podatki, ki se obdelujejo zaradi prenosa komunikacij v elektronskem komunikacijskem omrežju ali zaradi njegovega obračunavanja, pri čemer je po ustaljeni ustavnosodni presoji IP-naslov, tudi dinamični, prometni podatek. 270 176. Iz ustaljene prakse ESČP in SEU izhaja, da sodišči kot merilo za presojo sorazmernosti posega v pravici iz 7. in 8. člena Listine oziroma 8. člena EKČP oziroma za presojo dostopa do prometnih podatkov določata tudi, da dostop do hranjenih podatkov načeloma, razen v nujnih primerih, ki so ustrezno utemeljeni, odobri sodišče ali neodvisen upravni organ na obrazložen predlog, odredba tožilstva s sodno kontrolo zadošča, če pa gre za utemeljeno pričakovanje zasebnosti, je potrebna sodna odredba. 271 ESČP je v omenjeni zadevi Benedik proti Sloveniji med drugim presojalo zatrjevano kršitev pravice pritožnika iz 8. člena EKČP zaradi pridobitve podatkov o naročniku, povezanih z njegovim dinamičnim IP-naslovom, in posledično njegove identitete brez odredbe sodišča. 272 Predvsem na podlagi dejstva, da je njegova spletna dejavnost vključevala visoko stopnjo anonimnosti, 273 je ESČP ocenilo, da je pritožnik upravičeno pričakoval zasebnost in da se ji s svojim ravnanjem ni odpovedal, zato bi bila za pridobitev naročniških podatkov v zvezi z IP-naslovom potrebna sodna odredba.</div>\n<p class=\"lf-p\">Po stališču ESČP podatki o naročniku v zvezi z določenimi dinamičnimi IP-naslovi, dodeljenimi ob določenih urah, niso bili javno dostopni in jih zato ni mogoče primerjati s podatki v klasičnem telefonskem imeniku ali javno dostopni podatkovni zbirki o registraciji vozil. Ponudnik internetnih storitev naj bi moral namreč za identifikacijo naročnika, ki mu je bil določen dinamični IP-naslov, dodeljen ob določenem času, dostopati do shranjenih podatkov v zvezi z določenimi telekomunikacijskimi dogodki. 274 ESČP je še odločilo, da dejstvo, da pritožnik ni skril svojega dinamičnega IP-naslova ob domnevi, da je to sploh mogoče storiti, ne more biti odločujoče pri presoji, ali je bilo njegovo pričakovanje zasebnosti upravičeno z objektivnega stališča.</p>\n<p class=\"lf-p\">Nasprotno; po stališču ESČP naj bi bilo ključno, ali je pritožnik lahko upravičeno pričakoval zasebnost v zvezi s svojo identiteto. 275 Na to vprašanje je ESČP odgovorilo pritrdilno; 276 anonimnostno pojmovanje zasebnosti naj bi bil pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji, kot tudi dejstvo, da ni bilo zatrjevano, da je pritožnik razkril svojo identiteto v zvezi z obravnavano spletno dejavnostjo, ali da bi ga identificiral določeni ponudnik spletnih storitev prek računa ali kontaktnih podatkov. Pritožnikova spletna dejavnost naj bi vključevala visoko stopnjo anonimnosti, kar naj bi potrjevalo dejstvo, da dodeljenemu dinamičnemu IP-naslovu, čeprav je viden drugim uporabnikom omrežja, ne bi bilo mogoče slediti do določenega računalnika, ne da bi ponudnik internetnih storitev te podatke preveril na zahtevo policije. 277 Zato naj bi pritožnik s svojega subjektivnega vidika pričakoval, da bo njegova dejavnost ostala zasebna in da njegova identiteta ne bo razkrita. 278 177. Ker izpodbijana ureditev 149.č člena ZKP izrecno ne predvideva sodne odredbe (kot a contrario v razmerju do 149.b člena ZKP), je treba za ustavnoskladno razlago naročniških podatkov iz prvega odstavka 215. člena ZEKom-2 in posledično prvega odstavka 149.č člena ZKP upoštevati 37. člen Ustave oziroma upravičeno pričakovanje komunikacijske zasebnosti ter predstavljeno prakso ESČP in SEU. Na podlagi prvega odstavka 149. člena ZKP ni mogoče pridobiti nobenih podatkov, čeprav so po vsebini to naročniški podatki, ki omogočajo neposredno ali posredno identifikacijo imetnika komunikacijskega sredstva, na primer pridobivanje podatkov, kdo se skriva za kakršnokoli enolično identifikacijsko oznako, ki jo posameznik uporablja za komunikacijo prek komunikacijskega sredstva. 279 Na podlagi izpodbijane določbe torej ni mogoče pridobiti podatkov, ki omogočajo identifikacijo naročnika oziroma uporabnika kateregakoli komunikacijskega sredstva prek katerekoli enolične označbe, ki ni javno objavljena oziroma glede katere ni podano upravičeno pričakovanje zasebnosti (elektronski naslov, telefonska številka, psevdonim, uporabljen v spletnem komentiranju, itd.). 280 178. Kjer je v zvezi s podatkom podano upravičeno pričakovanje komunikacijske zasebnosti, je mogoče podatek pridobiti zgolj na podlagi prvega odstavka 149.b člena ZKP, v katerem pa upravičeno pričakovanje zasebnosti ni podano, je naročniški podatek mogoče pridobiti na podlagi prvega odstavka 149.č člena ZKP. 281 179. Z ustaljenimi metodami razlage je torej mogoče ugotoviti vsebino naročniških podatkov.</p>\n<p class=\"lf-p\">Podatek o obstoju in vsebini pogodbenega razmerja 180. Predlagatelj zatrjuje tudi nejasnost podatka o obstoju in vsebini pogodbenega razmerja 181. Podatki o pogodbenem razmerju pomenijo podatke o pravnem razmerju določene osebe z določenim operaterjem ali podatke, ki so nastali s sklenitvijo pogodbe ali s kasnejšimi aneksi. Pridobiti je torej mogoče podatek, ali ima določena oseba naročniško razmerje z določenim operaterjem, ali podatek o obstoju pogodbenega razmerja. Podatki o vsebini pogodbenega razmerja pa so podatki, ki so določeni v pogodbi ali drugih aktih in so nastajali zaradi teka naročniškega razmerja; opredeljujejo naročnika ali vsebino storitev, ki jih ima na podlagi naročniškega razmerja, ter medsebojne pravice in dolžnosti. 282 Pridobiti je mogoče podatke, ki so v pogodbi (o naročniku, podatke iz 215. člena ZEKom-2, kraj in čas sklenitve pogodbe), ter podatke v zvezi s pogodbo, ki ne predstavljajo posega, za katerega se zahteva uporaba pooblastil iz 149.b in 149.c člena ZKP. 283 182. Ob upoštevanju 36.–40. točke obrazložitve te odločbe je mogoče navedene podatke pridobiti za znanega naročnika. Ni dopustna torej obratna pot, da bi na podlagi naročniških podatkov neznanega uporabnika operater na podlagi prvega odstavka 149.č člena ZKP sporočil podatek o identiteti nenaročnika, ki se »skriva« za to številko – to je nedvoumno prometni podatek po 149.b členu ZKP.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">183.</span>Z ustaljenimi metodami razlage je torej mogoče ugotoviti tudi vsebino izpodbijanega pojma podatek o obstoju in vsebini njegovega pogodbenega razmerja.</div>\n<p class=\"lf-p\">Razlogi za postopek naknadne sodne presoje 184. Predlagatelj zatrjuje tudi nejasnost razlogov za postopek naknadne sodne presoje iz 149. č člena ZKP.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">185.</span>Na podlagi drugega odstavka 149.č člena ZKP lahko operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe iz obrazloženih razlogov in na svoje stroške zahtevane podatke skupaj s kopijo zahteve namesto policiji ali državnemu tožilcu pisno posreduje pristojnemu sodišču. Sodišče po prejemu preveri zakonitost kategorij podatkov, ki so navedeni v zahtevi. Če zahteva vsebuje tudi podatke, ki niso naročniški podatki po prvem odstavku 149.č člena ZKP, ali podatke, ki se v skladu s četrtim odstavkom 149.č člena ZKP ne smejo posredovati, prejete podatke uniči, sicer pa jih posreduje državnemu tožilcu ali policiji. V primeru uničenja preiskovalni sodnik o tem napravi uradni zaznamek, ki ga posreduje operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, vodji pristojnega okrožnega državnega tožilstva ali državnemu tožilcu, ministrstvu, ki je pristojno za nadzor nad delom policije, in policiji.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">186.</span>Drugi odstavek 149.č člena ZKP ureja položaje, v katerih bi operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe ocenil, da bi bil prisiljen ravnati nezakonito, če bi sledil zahtevi policije ali državnega tožilstva po prvem odstavku 149.č člena ZKP. Operaterju je ponujena dodatna možnost (ne pa zaveza), da podatke v takem primeru na svoje stroške posreduje sodišču. Posledica operaterjeve oziroma ponudnikove zahteve po drugem odstavku 149. člena ZKP je sodna presoja zakonitosti ukrepa iz prvega odstavka 149.č člena ZKP. 284 Gre za varovalko pred morebitno zlorabo ali nepravilno uporabo 149.č člena ZKP. 285 187. Preiskovalni sodnik na podlagi zahteve operaterja ali ponudnika storitev informacijske družbe presodi, kakšni sta narava in kategorija zahtevanih podatkov. Oceni torej, ali so bili z dano zahtevo zahtevani podatki, ki jih je zakonito posredovati na podlagi 149.č člena ZKP, ali pa podatki, ki jih ni dopustno posredovati na podlagi tega člena; oziroma razlikovanje med pridobivanjem prometnih podatkov (149.b in 149.c člen ZKP), ki spadajo v okvir 37. člena Ustave, ter naročniških podatkov (149.č člen ZKP), ki ne spadajo v okvir komunikacijske zasebnosti. 286 To je treba upoštevati tudi pri razlagi razlogov, iz katerih lahko operater ali ponudnik storitev informacijske družbe vložita zahtevo za presojo zakonitosti zahteve policije ali državnega tožilstva za pridobitev podatkov po prvem odstavku 149.č členu ZKP. Iz navedenega izhaja, da operater vloži zahtevo za sodno presojo, 287 ko dvomi, da gre v zahtevi za take kategorije podatkov, ki se lahko zahtevajo po prvem odstavku 149.č člena ZKP brez sodne odredbe, oziroma ko na podlagi zahteve policije ali državnega tožilca presodi, da gre za podatke, ki niso naročniški podatki iz prvega odstavka 149.č člena ZKP. Poleg tega mora po drugem odstavku 149.č člena ZKP svoje dvome o zakonitosti zahteve oziroma razloge za zahtevo po drugem odstavku 149.č člena ZKP tudi obrazložiti.</div>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">188.</span>Ker je torej z ustaljenimi metodami razlage mogoče ugotoviti vsebino izpodbijanih pojmov (naročniški podatek, podatek o obstoju in vsebini pogodbenega razmerja ter razlogi za postopek po drugem odstavku 149.č člena ZKP), 149.č člen ZKP ni v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave (4. točka izreka).</div>\n<p class=\"lf-p\">C.</p>\n<div class=\"lf-abs\"><span class=\"lf-abs-num\">189.</span>Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 43. in 21. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno. Sodnica Šugman Stubbs in sodnik Accetto sta dala pritrdilni ločeni mnenji.</div>\n<p class=\"lf-p\">Dr. Matej Accetto predsednik 1 Predlagatelj izpodbija sicer določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19 – v nadaljevanju ZKP/19), vendar je bil izpodbijani zakon v času odločanja Ustavnega sodišča spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 200/20 – ZKP-O), ki pa izpodbijanih določb vsebinsko ni spremenil.</p>\n<p class=\"lf-p\">2 Glej odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997 (Uradni list RS, št. 5/98, in OdlUS VI, 158), št. U-I-158/95 z dne 2. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 31/98, in OdlUS VII, 56) in št. U-I-272/98 z dne 8. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 48/03, in OdlUS XII, 42).</p>\n<p class=\"lf-p\">3 Vlada Republike Slovenije, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – ZKP-N z dne 4. 2. 2019, EPA: 398 – VIII (v nadaljevanju Predlog ZKP-N), str. 2, 8, 23, 24, 142.</p>\n<p class=\"lf-p\">4 Prvi odstavek 149.b člena ZKP/17 je našteval podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega komunikacijskega prometa, kot so številka ali druga oblika identifikacije uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, vrsta, datum, čas in trajanje klica oziroma druge elektronske komunikacijske storitve, količina prenesenih podatkov in kraj, iz katerega je bila elektronska komunikacijska storitev opravljena.</p>\n<p class=\"lf-p\">5 Iz teorije in sodne prakse sicer izhaja, da naj bi podatki po prvem odstavku 149.b člena ZKP vsebovali podatke o partnerjih, času in trajanju komunikacije; podatke, ki naj bi nakazovali izvor (telefonska številka, IP-naslov ali podobna identifikacija komunikacijske enote, ki jo ponudnik storitev nudi), cilj (destinacija, ki ji je komunikacija namenjena), pot, čas, datum, obseg, trajanje ali vrsto storitve (prenos podatkov, elektronska pošta itd.); tudi t. i. derivativne naročniške podatke, do katerih je mogoče priti zgolj z obdelavo prometnih podatkov. Glej A. Lesjak v: M. Avbelj (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Del 1: Človekove pravice in temeljne svoboščine, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana 2019, str. 358; J. A. Tabaković, Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N, Pravna praksa, št. 28–29 (2019), str. 12; G. Klemenčič v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije – dopolnitev A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 531; P. Plesec, Preiskovalna dejanja in ukrepi, v: P. Plesec, P. Gorkič (ur.), Uvodna pojasnila k ZKP-N, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 32. Glej tudi sodbo SEU v združenih zadevah Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim ter Kärntner Landesregierung in drugi, C-293/12 in C-594/12, z dne 8. 4. 2014, 26. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">6 SSKJ določa: »ênolíčen -čna -o prid. (ē-ī) mat. ki ima eno samo vrednost, en sam pomen«.</p>\n<p class=\"lf-p\">7 Predlog ZKP-N, str. 8; P. Gorkič, Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1, Pravna praksa št. 33 (2014), str. 8; sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 31751/2018 z dne 4. 6. 2020.</p>\n<p class=\"lf-p\">8 Prvi odstavek 214. člena ZEKom-2. Glej tudi G. Klemenčič, v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 396; A. Lesjak v: M. Avbelj (ur.), nav. delo, str. 358; G. Klemenčič v: L. Šturm (ur.), nav. delo, 2011, str. 522–523. Podobno je bila določena tudi opredelitev prometnih podatkov v času sprejemanja ZKP-F, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo, 110/09 in 33/11 – v nadaljevanju ZEKom) in Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 81/15 in 40/17 – v nadaljevanju ZEKom-1).</p>\n<p class=\"lf-p\">9 Komunikacija je vsaka informacija, ki se izmenja ali prenese med končnim številom strank s pomočjo javno dostopne elektronske komunikacijske storitve. Ne vključuje pa informacij, ki so javnosti prenesene kot del radiodifuzijske storitve prek elektronskega komunikacijskega omrežja, razen v obsegu, v katerem se da informacija povezati s prepoznavnim naročnikom ali uporabnikom, ki jo prejme. Glej 30. točko 3. člena ZEKom-2; K. Šugman Stubbs, P. Gorkič, Dokazovanje v kazenskem postopku, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 166; P. Gorkič, Načelo sorazmernosti in odločanje o pridobivanju prometnih podatkov, Pravosodni bilten, št. 3 (2015), str. 10.</p>\n<p class=\"lf-p\">10 Glej 55. točko 3. člena ZEKom-2 in 45. točko 3. člena ZEKom-1. Po ZEKom pa so bili prometni podatki opredeljeni s splošno definicijo in tudi primeroma našteti (25. točka 3. člena ZEKom).</p>\n<p class=\"lf-p\">11 Storitve informacijske družbe vključujejo zlasti prodajo blaga ali storitev, dostop do podatkov ali oglaševanje na svetovnem spletu ter dostop do komunikacijskega omrežja, prenos podatkov ali shranjevanje prejemnikovih podatkov v komunikacijskem omrežju (11. točka 3. člena ZEPT).</p>\n<p class=\"lf-p\">12 Glej 55. točko 3. člena ZEKom-2 in 45. točko 3. člena ZEKom-1.</p>\n<p class=\"lf-p\">13 P. Križnar v: M. Šepec (ur.), Komentar Zakona o kazenskem postopku, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 847; K. Šugman Stubbs, P. Gorkič, nav. delo, str. 166.</p>\n<p class=\"lf-p\">14 Peti odstavek 149.b člena ZKP izrecno določa: »Na podlagi tega člena ni mogoče zahtevati ali pridobiti podatkov, ki se nanašajo na vsebino komunikacije.« Glej tudi M. Žaucer, Prikriti preiskovalni ukrepi v noveli ZKP-N, Zbornik Konference kazenskega prava in kriminologije (2016), str. 62.</p>\n<p class=\"lf-p\">15 Točka 54 3. člena ZEKom-2. Glej tudi prvi odstavek 214. člena ZEKom-2 in K. Šugman Stubbs, P. Gorkič, nav. delo, str. 166.</p>\n<p class=\"lf-p\">16 Predlog ZKP-N, str. 9, 145; P. Plesec, nav. delo, str. 36–37. Glej 173.–179. točko obrazložitve te odločbe glede ustavnoskladne razlage naročniških podatkov.</p>\n<p class=\"lf-p\">17 ZKP/17 ni določal take izrecne omejitve. P. Gorkič, Novela ZKP-N: prenova Zakona o kazenskem postopku?, Odvetnik, št. 2 (2017), str. 39.</p>\n<p class=\"lf-p\">18 Osumljenec iz prvega odstavka 149.a člena ZKP je opredeljen ožje kot v splošni definiciji osumljenca iz 144. člena ZKP. Zajema namreč samo osumljence določenih težjih kaznivih dejanj (»če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, navedenih v četrtem odstavku 149.a ZKP«).</p>\n<p class=\"lf-p\">19 Prvi in drugi odstavek 149.a člena ZKP. Drugi odstavek 149.a člena ZKP implementira Konvencijo o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22. 9. 2000, str. 19–62), kar pa ne velja tudi za prevzem iste kategorije oseb v prvi odstavek 149.b člena ZKP. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – ZKP-F z dne 12. 3. 2004, str. 24. Glej tudi Predlog ZKP-N, str. 10–11.</p>\n<p class=\"lf-p\">20 Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-25/95 in št. Up-540/11 z dne 13. 2. 2014 (Uradni list RS, št. 20/14, in OdlUS XX, 33), 9. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">21 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">22 EKČP v 8. členu določa: »1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. 2. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi.« 23 MPDPP v 17. členu določa: »1. Nikomur se ne sme nihče samovoljno ali nezakonito vmešavati v zasebno življenje, v družino, v stanovanje ali dopisovanje ali nezakonito napadati njegovo čast in ugled. 2. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takim vmešavanjem ali pred takimi napadi.« Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016 – v nadaljevanju Listina) v 7. členu določa pravico vsakogar do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij.</p>\n<p class=\"lf-p\">24 Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-25/95, 38. točka obrazložitve, in št. U-I-272/98, 20. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">25 Tako odločbi Ustavnega sodišča št. Up-540/11, 14. točka obrazložitve, in št. Up-979/15 z dne 21. 6. 2018 (Uradni list RS, št. 54/18, in OdlUS XXIII, 26), 18. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">26 Podobno tudi G. Klemenčič v: L. Šturm (ur.), nav. delo, 2011, str. 522.</p>\n<p class=\"lf-p\">27 Glej odločbe Ustavnega sodišča št. Up-106/05 z dne 2. 10. 2008 (Uradni list RS, št. 100/08, in OdlUS XVII, 84), 8. in 10. točka obrazložitve, št. Up-540/11, 14. točka obrazložitve, in št. Up-709/15, Up-710/15 z dne 9. 10. 2019 (Uradni list RS, št. 69/19, in OdlUS XXIV, 33), 43. točka obrazložitve. ESČP presoja prometne podatke v okviru pravice iz 8. člena EKČP (na primer sodbi v zadevah Ben Faiza proti Franciji z dne 8. 2. 2018 in Big Brother Watch in drugi proti Združenemu kraljestvu z dne 25. 5. 2021). SEU jih presoja v okviru varstva osebnih podatkov in zasebnosti (7. in 8. člen Listine).</p>\n<p class=\"lf-p\">28 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-540/11, 13. točka obrazložitve. Glej tudi 55. točko 3. člena ZEKom-2.</p>\n<p class=\"lf-p\">29 Odločbi Ustavnega sodišča št. Up-540/11, 2. točka obrazložitve, in št. Up-153/17 z dne 9. 9. 2021 (OdlUS XXVI, 48), 12. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">30 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-540/11.</p>\n<p class=\"lf-p\">31 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-106/05, 8. in 10. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">32 Prim. sodbe ESČP v zadevah Malone proti Združenemu kraljestvu z dne 2. 8. 1984, 84. točka obrazložitve; P. G. in J. H. proti Združenemu kraljestvu z dne 25. 9. 2001, 42. točka obrazložitve; Ben Faiza proti Franciji; Figueiredo Teixeira proti Andori z dne 8. 11. 2016 in Benedik proti Sloveniji. Glej tudi sodbe SEU v zadevi Privacy International, C-623/17, z dne 6. 10. 2020; v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, C-511/18, C-512/18 in C-520/18, z dne 6. 10. 2020 ter v zadevi Kazenski postopek zoper H. K., C-746/18, z dne 2. 3. 2021.</p>\n<p class=\"lf-p\">33 Odločbi Ustavnega sodišča št. Up-540/11, 14. točka obrazložitve, in št. Up-979/15, 17. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">34 Odločbe Ustavnega sodišča št. Up-106/05, 8. in 10. točka obrazložitve, št. Up-709/15, Up-710/15, 43. točka obrazložitve, in št. Up-540/11. Glej tudi A. Lesjak v: M. Avbelj (ur.), nav. delo, str. 359; G. Klemenčič, v: L. Šturm (ur.), nav. delo, 2002, str. 396. Glej tudi sodbo ESČP v zadevi Malone proti Združenemu kraljestvu; načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 18. in 19. 6. 1996; sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 473/2005 in II Ips 474/2005 z dne 10. 10. 2007; sodbo nemškega Zveznega ustavnega sodišča v zadevi št. 1 BvR 2226/94 z dne 14. 7. 1999; sodbo SEU v zadevi Ministerio fiscal, C-207/16, z dne 2. 10. 2018, 59.–63. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">35 Glej 25. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003 (Uradni list RS, št. 108/03, in OdlUS XII, 86).</p>\n<p class=\"lf-p\">36 Odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-158/95, 14. točka obrazložitve, in št. Up-979/15, 14. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">37 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-25/95, 41. in 44. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">38 Prav tam, 47. točka obrazložitve. Ustavno sodišče je intenzivnost posega v komunikacijsko zasebnost upoštevalo tudi v odločbah št. U-I-158/95, 17. točka obrazložitve; št. U-I-272/98, 11. in 12. točka obrazložitve; in št. Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 37/08, in OdlUS XVII, 28), 7. in 11. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">39 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 (Uradni list RS, št. 39/13, in OdlUS XX, 5), 27., 28. in 37. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">40 Na primer odločba Ustavnega sodišča št. U-I-173/14, Up-609/14 z dne 9. 3. 2017 (Uradni list RS, št. 15/17), 13. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">41 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-462/18 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 105/21, in OdlUS XXVI, 21), 12. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">42 Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-144/19 z dne 4. 7. 2019 (Uradni list RS, št. 48/19), 9. točka obrazložitve. Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017 (Uradni list RS, št. 59/17, in OdlUS XXII, 9), 21. in 22. točka obrazložitve. Glej tudi sodbo ESČP v zadevi K. U. proti Finski z dne 2. 12. 2008.</p>\n<p class=\"lf-p\">43 Glej sodbi SEU v zadevi Commissioner of An Garda Síochána, C-140/20, z dne 5. 4. 2022, 48.–50. in 63. točka obrazložitve; in v združenih zadevah La Quadrature du Net and Others, 120.–122. točka obrazložitve. Prim. tudi P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">44 Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-328/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 78), 14. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">45 Prim. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18), 55. točka obrazložitve, in št. U-I-25/95, 41., 44. in 47. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">46 Ker je prisluškovanje v prostoru ukrep, ki najintenzivneje posega v zasebno sfero, je zanj zahtevalo dokazni standard, ki ima lastnosti utemeljenega suma (predhodnost, konkretnost, specifičnost, artikuliranost). Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-25/95, 53., 54. in 62. točka obrazložitve. Prim. z odločbo Ustavnega sodišče št. U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996 (Uradni list RS, št. 25/96, in OdlUS V, 40), 48. in 49. točka obrazložitve. Glej tudi sodbo SEU v zadevi Commissioner of An Garda Síochána, v skladu s katero je mogoče utemeljiti zaradi boja proti kaznivim dejanjem le posege, ki niso resni.</p>\n<p class=\"lf-p\">47 Podobno sodbi SEU v zadevah Commissioner of An Garda Síochána, 105. točka obrazložitve; in Kazenski postopek zoper H. K., 50. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">48 Sodba SEU v zadevi Tele2 Sverige, 119. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">49 Sodba ESČP v zadevi Roman Zakharov proti Rusiji, 260. točka obrazložitve. Iz sodb ESČP v zadevah Szabo in Vissy proti Madžarski z dne 12. 1. 2016 in Kennedy proti Združenemu kraljestvu z dne 18. 5. 2010 je mogoče zgolj razbrati, da ESČP ne dopušča nediskriminatornega in splošnega nadzora velike količine komunikacij in da zahteva jasno določene objektivne kriterije, zoper katere osebe je mogoče ukrep izvesti (ne pa tudi stopnje verjetnosti za to). V sodbi v zadevi Big Brother Watch in drugi proti Združenemu kraljestvu z dne 13. 9. 2018 pa je ESČP celo nasprotno zavrnilo stališče pritožnikov, da bi zgornjo premiso dopolnilo z zahtevo po objektivnem standardu razumnega suma za vsako osebo, zoper katero se izvaja nadzor.</p>\n<p class=\"lf-p\">50 Člen 149a ZKP za izvršitev ukrepa tajnega opazovanja zapoveduje višji dokazni standard, tj. utemeljene razloge za sum. V primerjavi z ukrepom tajnega opazovanja ZKP za pridobitev prometnih podatkov za osebe iz drugega odstavka 149.a člena določa nižje standarde: razloge za sum, da je bilo izvršeno, se izvršuje ali pripravlja oziroma organizira kaznivo dejanje. S sklicevanjem na krog oseb iz drugega odstavka 149.a člena ZKP je sicer treba poleg dokaznega standarda upoštevati tudi pogoje iz te določbe, ki opredeljujejo krog teh »drugih« oseb, tj. utemeljeno sklepanje, da bi pridobitev prometnih podatkov te osebe privedla do identifikacije osumljenca (iz prvega odstavka 149.a člena ZKP).</p>\n<p class=\"lf-p\">51 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-25/95, 53. in 54. točka obrazložitve. O dokaznih standardih glej tudi K. Šugman Stubbs, Pomen dokaznih standardov v kazenskem postopku, Zbornik znanstvenih razprav (2007), str. 245–266.</p>\n<p class=\"lf-p\">52 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">53 P. Gorkič, nav. delo, 2015, str. 9–19.</p>\n<p class=\"lf-p\">54 Člen 34 Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 16/23 – v nadaljevanju KZ-1).</p>\n<p class=\"lf-p\">55 To je Ustavno sodišče ugotovilo že v odločbi št. U-I-65/13 (14. točka obrazložitve), v kateri je zapisalo, da je iz prometnih podatkov (skupaj) mogoče izluščiti podrobnosti iz življenja posameznika, zato morajo ti podatki uživati zaščito z vidika pravice do zasebnosti. Podobno je navedlo za konkretni primer v odločbi št. Up-709/15, Up-710/15 (52. točka obrazložitve). Pri tem se je sklicevalo na sodbo SEU v zadevi Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim ter Kärntner Landesregierung in drugi. Glej tudi C. Keršmanc, Prispevek k javni predstavitvi mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku z dne 13. 6. 2017, EPA: 1855 - VII, pridobljeno na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&amp;2&amp;DZ-MSS-01/7471a4fa17d3ed4f7a8b4fc4711c48ba040b15d9ebce122bb5e63cdb352f1b5c (1. 6. 2023), ki navaja, da prometni podatki lahko razgalijo človeka še bolj kot vsebina komunikacije. P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo. Ukrep pa je lahko izveden tudi kot predhodna faza drugim prikritim preiskovalnim ukrepom.</p>\n<p class=\"lf-p\">56 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-65/13, 14. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">57 Sodba SEU v zadevi Commissioner of An Garda Síochána, 45. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">58 Prav tam. Gl. tudi sodbe SEU v zadevi Digital Rights Ireland Ltd proti Minister for Communications, Marine and Natural Resources in drugim ter Kärntner Landesregierung in drugi, 27. točka obrazložitve; v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 117. točka obrazložitve; v zadevi Kazenski postopek zoper H. K., 36., 40., 45. točka obrazložitve; in v združenih zadevah Bundesrepublik Deutschland proti SpaceNet AG in Telekom Deutschland GmbH, C-793/19 in C-794/19, z dne 20. 9. 2022, 61. točka obrazložitve. Glede primerjave navedenega ukrepa z ukrepom tajnega opazovanja glej P. Gorkič, nav. delo, 2015, str. 10, 11; in P. Plesec, nav. delo, str. 33. V zvezi s tajnim opazovanjem glej sodbi ESČP v zadevah Uzun proti Nemčiji z dne 2. 9. 2010 in Florindo de Almeida Vasconcelos Gramaxo proti Portugalski z dne 13. 12. 2022 ter sodbo ameriškega Vrhovnega sodišča Riley proti Kaliforniji, 573 U. S., z dne 25. 6. 2014.</p>\n<p class=\"lf-p\">59 Točki 50 in 51 3. člena ZEKom-2.</p>\n<p class=\"lf-p\">60 Točki 6 in 11 3. člena ZEPT. Glej tudi P. Plesec, nav. delo; odločba Ustavnega sodišča št. Up-153/17; ter P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo, ki navaja tudi izvajalca poštnih storitev po Zakonu o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10 in 81/15 – v nadaljevanju ZPSto-2). Glej osmi odstavek 2. člena in 18. člen ZPSto-2.</p>\n<p class=\"lf-p\">61 P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo, str. 842, in K. Šugman Stubbs, P. Gorkič, nav. delo, str. 145.</p>\n<p class=\"lf-p\">62 Gre za izjemo, saj policijska dejanja v predkazenskem postopku praviloma nimajo dokazne vrednosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">63 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-25/95, 69. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">64 Glej K. Šugman Stubbs, nav. delo, 2007, str. 279–301.</p>\n<p class=\"lf-p\">65 Primerjaj s sodbo ameriškega Vrhovnega sodišča Terry proti Ohio z dne 10. 6. 1968 z vidika pooblastila stop and frisk zaradi občutka ogroženosti policista.</p>\n<p class=\"lf-p\">66 Glej P. Plesec, nav. delo, str. 33. Glej tudi P. Gorkič, nav. delo, 2015, str. 10, 13; P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">67 Glej odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-25/95 in št. U-I-18/93. O nastanku dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum glej K. Šugman Stubbs, Posegi v osebnostno celovitost posameznika, v: K. Šugman Stubbs (ur.), Izhodišča za modernizacijo kazenskega postopka v Sloveniji, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana 2003, in K. Šugman Stubbs, nav. delo, 2007.</p>\n<p class=\"lf-p\">68 Odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-65/13, 25. točka obrazložitve, in št. Up-709/15, Up-710/15, 46. točka obrazložitve. P. Gorkič, nav. delo, 2014, str. 10.</p>\n<p class=\"lf-p\">69 Glej na primer sodbo ESČP v zadevi Figueiredo Teixera proti Andori, 46. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">70 Sodba SEU v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 229. točka obrazložitve. Iz poročila Evropske komisije, ki zajema deset držav članic Evropske unije (Avstrija, Estonija, Nemčija, Francija, Irska, Italija, Poljska, Portugalska, Slovenija in Španija), izhaja, da je povprečen čas hrambe prometnih in lokacijskih podatkov v Republiki Sloveniji 3 mesece, da so v državah članicah določeni daljši roki hrambe za naročniške podatke (kot za prometne, identifikacijske in lokacijske podatke), da je v državah članicah, v katerih obstaja posebna pravna podlaga za hrambo podatkov za namene kazenskega postopka, rok hrambe 12 mesecev, v državah, kjer te pravne podlage ni, pa je ta rok bolj nejasen. Sem sodi tudi Republika Slovenija. Iz poročila tudi izhaja, da naj bi bila najpogostejša največja starost zahtevanega podatka eno leto, običajna starost podatkov pa tri do šest mesecev. European Commission, Study on the retention of electronic communications non-content data for law enforcement purposes: final report, Publication Office of the European Union, Luxembourg 2020, str. 53, 71, 72.</p>\n<p class=\"lf-p\">71 Sodba SEU v zadevi Kazenski postopek zoper H. K., 37. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">72 Prav tam, 38. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">73 Prav tam, 39., 40. in 45. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">74 Drugi odstavek 149.b člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">75 Točka 3 prvega odstavka 2. člena ZEPT.</p>\n<p class=\"lf-p\">76 P. Gorkič, nav. delo, 2014, str. 9; 218. člen ZEKom-2; P. Plesec, nav. delo, str. 34.</p>\n<p class=\"lf-p\">77 Glej P. Gorkič, nav. delo, 2015, str. 15 in nasl.</p>\n<p class=\"lf-p\">78 Glej sodbo SEU v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 115. in 116. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.</p>\n<p class=\"lf-p\">79 Sodba SEU v zadevi The Commissioner of the Garda Síochána, 47. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">80 Prav tam, 55. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">81 Prav tam, 56. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">82 Ti ukrepi so bili tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje; tajno policijsko delovanje; tajno policijsko sodelovanje; prirejene listine in identifikacijske oznake.</p>\n<p class=\"lf-p\">83 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-272/98, 32. točka obrazložitve. Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-158/95, 17. točka obrazložitve. Tudi v primerjalnem pravu je dopustnost podobnih ukrepov praviloma omejena na preiskovanje kaznivih dejanj, ki so storjena na organiziran način ali ki so posebej nevarna. Subsidiarna uporaba ukrepov iz prvega odstavka 49. člena ZPol/98 pa po stališču Ustavnega sodišča ni zadostna omejitev glede kaznivih dejanj, za katere uporaba ukrepov sploh ne bi bila dopustna.</p>\n<p class=\"lf-p\">84 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-65/13, 27. točka obrazložitve. V odločbi št. Up-709/15, Up-710/15 je Ustavno sodišče ugotovilo, da sodišče na podlagi izdanih sodnih odredb ni pridobilo zgolj podatkov o povezavi med določenimi komunikacijskimi napravami in osebno istovetnostjo imetnikov oziroma lastnikov teh komunikacijskih naprav, ampak da iz analitičnih informacij izhajajo pogostost, lokacija in čas komunikacij, zato tak poseg v zasebnost v skladu z ustaljeno sodno prakso SEU in ESČP lahko upraviči le boj proti hudemu kriminalu oziroma proti najtežjim kaznivim dejanjem, kar naj bi bilo v konkretnem primeru tudi izpolnjeno.</p>\n<p class=\"lf-p\">85 Sodba SEU v zadevi Tele2 Sverige, 102. in 103. točka obrazložitve; sodbi ESČP v zadevah Figueiredo Teixeira proti Andori, 43. točka obrazložitve, in Ben Faiza proti Franciji, 76. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">86 Iz že omenjenega poročila Evropske komisije izhaja, da hudo kaznivo dejanje (serious crime) ni avtonomno opredeljeno v pravu Evropske unije in da lahko obstajajo razlike med opredelitvami tega pojma med različnimi akti Evropske unije (European Commission, Study on the retention of electronic communications non-content data for law enforcement purposes: final report, nav. delo). Prav tako hudo kaznivo dejanje ni opredeljeno v sami študiji. Hudo kaznivo dejanje naj bi bilo opredeljeno z naravo, težo in kaznijo, na primer kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zaporne kazni. Po tej študiji je mogoče obravnavane države razdeliti v dve skupini; prva skupina ureditev omogoča pridobitev podatkov ne glede na vrsto kaznivega dejanja, vključno s prekrški, druga pa jo omejuje na določene vrste kaznivih dejanj, bodisi na kazniva dejanja s seznama bodisi glede na predpisano zaporno kazen. V praksi naj bi bil dostop omejen na nujne primere. L. Paoli, A. Adriaenssen, Vi. A. Greenfield, M. Conickx, Exploring Definitions of Serious Crime in EU Policy Documents and Academic Publications: A Content Analysis and Policy Implications, European Journal on Criminal Policy and Research, let. 23, št. 3 (2017), str. 269–285. Glede hudega kaznivega dejanja glej sodbo SEU v zadevi The Commissioner of the Garda Síochána, 105. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">87 Sodbe SEU v zadevi Ministerio Fiscal, 59.–63. točka obrazložitve; v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 140. in 146. točka obrazložitve; v zadevi The Commissioner of the Garda Síochána, 67. točka obrazložitve; v zadevi Kazenski postopek zoper H. K., 33. točka obrazložitve; ter v združenih zadevah Bundesrepublik Deutschland proti SpaceNet AG in Telekom Deutschland GmbH, 73. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">88 Sodbi SEU v zadevah Kazenski postopek zoper H. K., 35. točka obrazložitve; in Ministerio Fiscal, 54. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">89 Predlog ZKP-N, str. 7, 8, 27, 141, 143.</p>\n<p class=\"lf-p\">90 Ta skupina naj bi pomenila približno 149 kaznivih dejanj ali njihovih modalitet (od približno 275 členov posebnega dela KZ-1).</p>\n<p class=\"lf-p\">91 Gre za naslednja kazniva dejanja: ugrabitev (134. člen KZ-1), pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene (173.a člen KZ-1), zloraba prostitucije (175. člen KZ-1), prikazovanje, posest, izdelava in posredovanje pornografskega gradiva (176. člen KZ-1), neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. člen KZ-1), omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu (187. člen KZ-1), izsiljevanje (213. člen KZ-1), zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1), nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1), neupravičeno dajanje daril (242. člen KZ-1), pranje denarja (245. člen KZ-1), tihotapstvo (250. člen KZ-1), oškodovanje javnih sredstev (257.a člen KZ-1), jemanje podkupnine (261. člen KZ-1), dajanje podkupnine (262. člen KZ-1), sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1), dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1), hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1), nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi (307. člen KZ-1) in protipravna ravnanja z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi (334. člen KZ-1).</p>\n<p class=\"lf-p\">92 Na primer kaznivo dejanje grožnje iz 135. člena KZ-1.</p>\n<p class=\"lf-p\">93 Na primer kaznivo dejanje mučenja živali iz drugega odstavka 341. člena KZ-1.</p>\n<p class=\"lf-p\">94 Na primer kaznivo dejanje onesnaženja pitne vode, kaznivo dejanje onesnaženja živil ali krme in kaznivo dejanje mučenja živali.</p>\n<p class=\"lf-p\">95 Prim. European Commission, Study on the retention of electronic communications non-content data for law enforcement purposes: final report, nav. delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">96 Prim. prav tam, str. 71–74, 120, 121.</p>\n<p class=\"lf-p\">97 P. Gorkič, nav. delo, 2014, str. 6–10, sicer meni, da bi bilo možno že 149.b člen ZKP razlagati ustavnoskladno, torej z zoženim naborom kaznivih dejanj. Drugače P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo. Glede sorazmernosti kataloga kaznivih dejanj glej tudi P. Gorkič, nav. delo, 2015, str. 10, ki navaja, da mora biti katalog kaznivih dejanj oblikovan primerno, da je ukrep sorazmeren v ožjem pomenu in da intenzivnost posega odtehta pomen dobrine.</p>\n<p class=\"lf-p\">98 Prim P. Plesec, nav. delo, str. 33, 34; K. Šugman Stubbs, nav. delo, 2003, str. 203.</p>\n<p class=\"lf-p\">99 Predlog ZKP-N, str. 144.</p>\n<p class=\"lf-p\">100 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">101 Oba ukrepa se lahko izvršita tudi s soglasjem zakonitega uporabnika komunikacijskega sredstva (prvi in tretji odstavek 149.c člena ZKP).</p>\n<p class=\"lf-p\">102 V tem delu se ukrep razlikuje od uporabe IMSI lovilca, ki ga uporabi policija sama.</p>\n<p class=\"lf-p\">103 Prim. odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-131/04 z dne 21. 4. 2005 (Uradni list RS, št. 50/05, in OdlUS XIV, 24), št. U-I-24/07 z dne 4. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 74) in št. U-I-155/11 z dne 18. 12. 2013 (Uradni list RS, št. 114/13, in OdlUS XX, 12).</p>\n<p class=\"lf-p\">104 Odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-25/95 in št. U-I-18/93.</p>\n<p class=\"lf-p\">105 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">106 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-28/16 z dne 12. 5. 2016 (Uradni list RS, št. 42/16, in OdlUS XXI, 25), 14. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">107 Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-32/02 z dne 10. 7. 2003 (Uradni list RS, št. 73/03, in OdlUS XII, 71).</p>\n<p class=\"lf-p\">108 Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-98/02 z dne 28. 10. 2004.</p>\n<p class=\"lf-p\">109 Prvi odstavek 1. člena ZKP določa: »Ta zakon določa pravila, ki naj zagotovijo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakon, in na podlagi zakonitega postopka.« 110 M. Pavčnik, Teorija prava, 5. izdaja, Ius software, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 411.</p>\n<p class=\"lf-p\">111 Prav tam, str. 380.</p>\n<p class=\"lf-p\">112 Prvi odstavek 63. člena ZKP določa, da ima oškodovanec kot tožilec iste pravice kot državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ.</p>\n<p class=\"lf-p\">113 Predlog ZKP-N, str. 28, 144. Glej tudi P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">114 Ustavno sodišče izpodbijane določbe ni presojalo z vidika 37. člena Ustave, ker to ni predlog presoje v obravnavanem primeru.</p>\n<p class=\"lf-p\">115 Prvi odstavek 149.c člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">116 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">117 Drugi odstavek 149.c člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">118 M. Pavčnik, nav. delo, str. 398–400.</p>\n<p class=\"lf-p\">119 Točka 44 3. člena, 219. in 220. člen ZEKom-2 ter 3. točka prvega odstavka 2. člena ZEPT.</p>\n<p class=\"lf-p\">120 Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev, UL L 321, 17. 12. 2018, str. 36–214) opredeljuje terminalsko opremo tako, kot je opredeljena v 1. točki 1. člena Direktive Komisije 2008/63/ES z dne 20. junija 2008 o konkurenci na trgih za telekomunikacijsko terminalsko opremo (UL L 162, 21. 6. 2008, str. 20–26), kar pomeni (a) vso opremo, ki je neposredno ali posredno priključena na mrežni vmesnik javnega telekomunikacijskega omrežja za pošiljanje, obdelovanje ali sprejemanje informacij; v obeh primerih (neposredna ali posredna) se lahko priključitev izvede z žico, optičnim kablom ali elektromagnetno; priključitev je posredna, če je oprema nameščena med terminalom in javnim mrežnim vmesnikom; in (b) tudi opremo satelitskih zemeljskih postaj. Opredeljujejo jo tudi splošni pogoji poslovanja posameznega operaterja.</p>\n<p class=\"lf-p\">121 Pogostost sporočanja se določi v odredbi (drugi odstavek 149.c člena ZKP).</p>\n<p class=\"lf-p\">122 Prvi odstavek 149.c člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">123 B. Markelj, I. Bernik, Varnost mobilnih naprav, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Maribor, Ljubljana 2018, str. 3, 4, opredeljujeta mobilne naprave kot vse naprave, ki jih lahko prenašamo in pri katerih je mogoče brezžično dostopati do interneta.</p>\n<p class=\"lf-p\">124 Ukrep ima sicer vsaj pomanjkljivost, ki pa jo je mogoče zanemariti. Ni namreč nujno, da ima uporabnik mobilno napravo tudi vedno pri sebi. P. Križnar, Varstvo lokacijske zasebnosti s pomočjo mozaične teorije podatkov, Zbornik znanstvenih razprav (2016), str. 106.</p>\n<p class=\"lf-p\">125 Natančnost določanja lokacije terminalske opreme in s tem uporabnika je odvisna od tehnike in opreme, ki jo operater uporablja. Glej prav tam, str. 105 in nasl. Glede na to, da podatke sporoča operater in jih ne pridobiva policija sama (kot pri IMSI lovilcu), je najverjetnejša metoda pridobivanje podatkov o lokaciji mobilne naprave prek globalnega sistema za mobilno komuniciranje, natančnost ugotavljanja lokacije pa je odvisna od velikosti bazne postaje. Velikost posamezne celice je odvisna od geografskih značilnosti območja in števila uporabnikov, ki jih mora pokriti. I. Kolar, Zakonska ureditev uporabe lovilca IMSI številk, diplomsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2016.</p>\n<p class=\"lf-p\">126 Predlog ZKP-N, str. 28. Ustavno sodišče se ne opredeljuje do ustavne skladnosti zakonskega pogoja soglasja, ker to ni predmet presoje v obravnavanem primeru.</p>\n<p class=\"lf-p\">127 P. Križnar, nav. delo, 2016, str. 114. Podobno ESČP v sodbi v zadevi Uzun proti Nemčiji.</p>\n<p class=\"lf-p\">128 Glej sodbo SEU v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 117. točka obrazložitve: »Pridobijo se podatki o številčnih vidikih zasebnega življenja uporabnika mobilne naprave, tudi občutljivi podatki, kot so spolna usmerjenost, politično prepričanje, versko, filozofsko, družbeno in drugo prepričanje, zdravstveno stanje.« Glej tudi sodno prakso SEU, na katero se to sodišče sklicuje v tej točki obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">129 Prav tam. Šlo naj ne bi za nič manj občutljive podatke kot pri pridobivanju vsebine komunikacije.</p>\n<p class=\"lf-p\">130 P. Križnar, nav. delo, 2016, str. 115.</p>\n<p class=\"lf-p\">131 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">132 Prav tam, str. 101.</p>\n<p class=\"lf-p\">133 Sodbe ESČP v zadevah Uzun proti Nemčiji, Ben Faiza proti Franciji ter Florindo de Almeida Vasconcelos Gramaxo proti Portugalski. Glej tudi M. Naarttijärvi, Swedish police implementation of Imsi-Catchers, a European law perspective, Computer Law &amp; Security Review, št. 6 (2016), str. 861. V sodbi v zadevi Ben Faiza proti Franciji je ESČP odločalo tudi o vprašanju nadzora geolokacije v realnem času. Odločilo je, da pomeni poseg v pravico iz 8. člena EKČP, in ugotovilo, da ukrep ni bil v skladu z zakonom, ker je bila pravna podlaga preveč nejasna.</p>\n<p class=\"lf-p\">134 Sodba ESČP v zadevi Uzun proti Nemčiji, 51. in 52. točka obrazložitve. ESČP je odločilo, da pomeni GPS sledenje poseg v pravico iz 8. člena EKČP, ker pomeni zbiranje podatkov o pritožniku, ne glede na to, da je bil GPS sledilnik nameščen v avto sostorilca. Šlo naj bi za sistematično zbiranje in hrambo podatkov z ugotavljanjem pritožnikovega položaja in gibanja v javni sferi. Načela, ki jih je ESČP razvilo za posege v komunikacijsko zasebnost, naj bi bilo z zadržkom mogoče uporabiti tudi pri GPS nadzoru, ki naj bi pomenil manjši poseg v zasebnost kot nadzor komunikacij. Trajanje ukrepa naj bi bilo sorazmerno, ukrep naj bi bil odrejen zgolj zaradi kaznivega dejanja zadostne teže, z naknadno sodno presojo, ukrep pa naj bi bil nujen v demokratični družbi (hudo kaznivo dejanje, milejši ukrepi naj ne bi bili učinkoviti, nadzor naj ne bi bil neomejen, ampak naj bi trajal 3 mesece in samo takrat, ko je bil pritožnik v soobdolženčevem avtomobilu). Zato naj ukrep ne bi bil sorazmeren. Glej 51.–53., 66., 69.–71. in 80. točko obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">135 Prav tam, 51. in 52. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">136 Sodba SEU v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 115. točka obrazložitve. Glej tudi mnenje SEU 1/15 (EU-Kanada PNR dogovor) z dne 26. 7. 2017, 124. in 126. točka obrazložitve; in sodbo ESČP v zadevi Breyer proti Nemčiji z dne 30. 1. 2020, 81. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">137 Sodba SEU v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 68., 104., 117.–120. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">138 Čeprav se Ustavno sodišče doslej do tega vprašanja še ni izrecno opredelilo, pa je v delni odločbi št. U-I-152/17 (ANPR) z dne 4. 7. 2019 (Uradni list RS, št. 123/20, in OdlUS XXIV, 11) očitke predlagatelja o nesorazmernem posegu ukrepa optične prepoznave tablic (ANPR) v lokacijsko zasebnost presojalo z vidika informacijske zasebnosti iz 38. člena Ustave (34. točka obrazložitve). Vendar je presojo opravilo zgolj z vidika obstoja zakonske podlage za poseg. Ker je ugotovilo, da je ni, niti ni moglo presojati navedb predlagatelja, ali je poseg dopusten pod pogoji iz tretjega odstavka 15. člena in 2. člena Ustave (t. i. strogi test sorazmernosti), prav tako se, kot navedeno, ni izrecno opredelilo do lokacijske zasebnosti.</p>\n<p class=\"lf-p\">139 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-238/99 z dne 9. 11. 2000 (Uradni list RS, št. 113/2000, in OdlUS IX, 257), 16. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">140 Delna odločba Ustavnega sodišča št. U-I-152/17 (ANPR), 19. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">141 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-98/11, 12. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">142 Glej npr. odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-98/11, 12. točka obrazložitve, in št. U-I-65/13, 16. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">143 Prvi odstavek 3. člena Direktive 2016/680.</p>\n<p class=\"lf-p\">144 Prvi odstavek 5. člena ZVOP-2 v povezavi s 1. točko 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4. 5. 2016).</p>\n<p class=\"lf-p\">145 Prvi odstavek 4. člena ZVOPOKD.</p>\n<p class=\"lf-p\">146 Glej tudi mnenje št. 4/2007 Delovne skupine 29 o opredelitvi pojma osebnega podatka, prvi odstavek 5. člena ZVOP-2 v povezavi s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.</p>\n<p class=\"lf-p\">147 Prvi odstavek 4. člena ZVOPOKD.</p>\n<p class=\"lf-p\">148 Prim. z mnenjem Informacijskega pooblaščenca o varstvu osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju z dne 14. 7. 2008.</p>\n<p class=\"lf-p\">149 Točka 1 3. člena Direktive 2016/680, 1. točka 4. člena ZVOPOKD.</p>\n<p class=\"lf-p\">150 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-98/11, opomba 3, in odločba Ustavnega sodišča št. U-I-411/06 z dne 19. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 68/08, in OdlUS XVII, 43), opomba 11. Glej tudi 2. člen MKVP, 4. člen Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4. 5. 2016 – v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) in 3. člen Direktive 2016/680.</p>\n<p class=\"lf-p\">151 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-238/99, 18. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">152 Prav tam, 16. točka obrazložitve, in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-92/01 z dne 28. 2. 2002 (Uradni list RS, št. 22/02, in OdlUS XI, 25), 25. točka obrazložitve, št. U-I-298/04 z dne 27. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 100/05, in OdlUS XIV, 77), 7. točka obrazložitve, št. U-I-57/06 z dne 29. 3. 2007 (Uradni list RS, št. 33/07, in OdlUS XVI, 22), 62. točka obrazložitve, in št. U-I-411/06, 62. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">153 Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-238/99, 18. točka obrazložitve, št. U-I-411/06, 19. točka obrazložitve, in št. U-I-312/11 z dne 13. 2. 2014 (Uradni list RS, št. 15/14, in OdlUS XX, 20), 25. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">154 Drugi odstavek 37. člena Ustave.</p>\n<p class=\"lf-p\">155 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-349/14 z dne 16. 5. 2019 (Uradni list RS, št. 44/19, in OdlUS XXIV, 29), 17. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">156 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/02, 25. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">157 Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-328/05, 14. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">158 Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-83/20, 55. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">159 Prim. P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">160 Sodba SEU v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 188. točka obrazložitve. Glej tudi P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo.</p>\n<p class=\"lf-p\">161 Prim z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-272/98, 32. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">162 Predlog ZKP-N, str. 28, 144.</p>\n<p class=\"lf-p\">163 Člen 215 ZEKom-2.</p>\n<p class=\"lf-p\">164 P. Križnar, nav. delo, 2016, str. 102, 114, piše o mozaični teoriji (lokacijske) zasebnosti, iz katere izhaja, da različni podatki sami zase nimajo neke dramatične vsebinske vrednosti, ko pa nekdo te podatke združi v celoto, slednja zaradi tega pridobi močan vsebinski pomen.</p>\n<p class=\"lf-p\">165 Prav tam, str. 126. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-272/98.</p>\n<p class=\"lf-p\">166 O tem sta se opredelili tudi ESČP, saj so prometni in lokacijski podatki predmet varstva 8. člena EKČP (glej zgoraj zlasti zadevi Ben Faiza proti Franciji in Figueiredo Teixeira proti Andori), in SEU (sodba v združenih zadevah La Quadrature du Net in drugi, 187. točka obrazložitve), ki je navedlo, da je treba razlikovati med realnočasovnim dostopom do podatkov in pridobivanjem podatkov za nazaj. Prvi ukrep naj bi bil bolj invaziven, ker omogoča praktično popoln nadzor nad osebo. SEU se je pri tem sklicevalo tudi na sodbo ESČP v zadevi Ben Faiza proti Franciji.</p>\n<p class=\"lf-p\">167 V tretjem odstavku 149.c člena ZKP urejeno pridobivanje lokacijskih podatkov ne pozna posebnih časovnih omejitev glede tega ukrepa, zato tudi za ta ukrep veljajo omejitve iz prvega odstavka 149.c člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">168 Četrti odstavek 152. člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">169 Drugi odstavek 152. člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">170 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-272/98, 34. točka obrazložitve odločbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">171 Tako tudi P. Plesec, nav. delo, str. 33, 34; K. Šugman Stubbs, nav. delo, 2003, str. 203.</p>\n<p class=\"lf-p\">172 Predlog ZKP-N, str. 11.</p>\n<p class=\"lf-p\">173 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98 – v nadaljevanju ZKP-A) je kot zavezance določal banke, hranilnice in hranilnokreditne službe, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 91/11 – v nadaljevanju ZKP-K) še družbo za izdajo elektronskega denarja, ZKP-N pa banke, hranilnice, plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja oziroma podružnice ali zastopnike, ki zanje opravljajo plačilne storitve ali distribuirajo elektronski denar, in družbe za izdajo, upravljanje virtualne valute oziroma poslovanje z njo.</p>\n<p class=\"lf-p\">174 Člen 4 ZBan-3.</p>\n<p class=\"lf-p\">175 Glej 24. člen ZPlaSSIED.</p>\n<p class=\"lf-p\">176 Glej Predlog ZKP-N, str. 150, 151. Glej tudi K. Merc, Tatvina, v: D. Korošec, K. Filipčič (ur.), Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2023, str. 508–511.</p>\n<p class=\"lf-p\">177 Virtualna valuta (denimo bitcoin) ni denar oziroma zakonito plačilno sredstvo. Od Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 186/21 – KZ-1I) se tudi virtualna valuta po KZ-1 šteje za premično stvar, zato odtlej obravnava virtualne valute kot premične stvari ni sporna z vidika načela zakonitosti v kazenskem pravu (ta problematika ostaja odprta le glede knjižnega in elektronskega denarja). O navedenem glej K. Merc, nav. delo, ki meni, da je vrivanje knjižnega in elektronskega denarja ter virtualnih valut v (kazenskopravni) pojem premične stvari izrazito sporno.</p>\n<p class=\"lf-p\">178 Glej B. Valenčič, I. Pridigar, v: M. Šepec (ur.), Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2022, str. 928, 929.</p>\n<p class=\"lf-p\">179 Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 – ZKP/94) je določal, da se pridobijo podatki določenih oseb; ZKP-A podatki osebe, zoper katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, in drugih oseb, za katere je moč utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih storilca; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 111/01 – ZKP-D) podatki osebe, zoper katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, in drugih oseb, za katere je moč utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca; Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 56/03 – v nadaljevanju ZKP-E) pa podatki osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca. Glej tudi Š. Horvat, Komentar Zakona o kazenskem postopku, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 352.</p>\n<p class=\"lf-p\">180 Prva alineja 144. člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">181 Četrta alineja 144. člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">182 Na podlagi 42. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 57/12 – ZOPOKD) se, če ni v tem zakonu drugače določeno, v kazenskem postopku zoper pravno osebo smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, tudi če postopek teče samo zoper pravno osebo. Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. V Kp 14957/2017 z dne 18. 10. 2021.</p>\n<p class=\"lf-p\">183 Zgodovinsko gledano, je ZKP-A omogočal ukrep, če bi ti podatki utegnili biti pomemben dokaz v kazenskem postopku, ZKP-E pa, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.</p>\n<p class=\"lf-p\">184 B. Valenčič, I. Pridigar, v: M. Šepec (ur.), nav. delo, str. 921.</p>\n<p class=\"lf-p\">185 Rok oziroma pogostost sporočanja je določen v sodni odredbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">186 K. Šugman Štubbs, nav. delo, 2003, str. 182.</p>\n<p class=\"lf-p\">187 B. Valenčič, I. Pridigar, v: M. Šepec (ur.), nav. delo, str. 921; K. Šugman Štubbs, nav. delo, 2003, str. 179.</p>\n<p class=\"lf-p\">188 Prvi odstavek 13. člena ZPlaSSIED.</p>\n<p class=\"lf-p\">189 Člen 74 Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – v nadaljevanju OZ) in naslednji.</p>\n<p class=\"lf-p\">190 Po prvem odstavku 13. člena ZPlaSSIED je transakcijski račun plačilni račun, ki ga odpre banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega uporabnika ali več uporabnikov za namene izvrševanja plačilnih transakcij in druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev za uporabnika. Denarna sredstva na transakcijskem računu se štejejo kot vpogledni denarni depozit.</p>\n<p class=\"lf-p\">191 Glej Sklep o vsebini in uporabi slovenske strukture mednarodne številke bančnega računa (Uradni list RS, št. 21/21).</p>\n<p class=\"lf-p\">192 V skladu s 1035. členom ZOR je pogodba o denarnem depozitu sklenjena, kadar se banka zaveže, da sprejme, deponent pa, da položi pri banki določen denarni znesek. S to pogodbo pridobi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, ki so določeni v pogodbi.</p>\n<p class=\"lf-p\">193 S. Jokić, A. S. Cvetković, S. Adamović, N. Ristić, P. Spalević, Comparative analysis of cryptocurrency wallets vs traditional wallets, Ekonomika, št. 3 (2019), str. 67.</p>\n<p class=\"lf-p\">194 Po 1061. členu ZOR se banka s pogodbo o sefu zavezuje, da bo dala uporabniku v rabo sef za določeno dobo, uporabnik pa, da ji bo za to plačal določen znesek. Banka mora ukreniti vse, kar je potrebno za dobro stanje sefa in nadzor nad njim.</p>\n<p class=\"lf-p\">195 Točka 41 3. člena ZPPDFT-2.</p>\n<p class=\"lf-p\">196 Glej 15. člen OZ in naslednje.</p>\n<p class=\"lf-p\">197 Predlog ZKP-N, str. 151.</p>\n<p class=\"lf-p\">198 O dvojni naravi zasega K. Šugman Stubbs, P. Gorkič, nav. delo, str. 189.</p>\n<p class=\"lf-p\">199 Čeprav iz sodne prakse izhaja, da je iz opredelitve oseb, zoper katere se ukrep lahko odredi (osumljenec, obdolženec in druge osebe), razvidno, da tudi za odreditev ukrepa po prvem in tretjem odstavku 156. člena ZKP prav tako zadoščajo razlogi za sum. B. Valenčič, I. Pridigar, nav. delo. Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. V Kp 1356/2016 z dne 27. 8. 2019 in sklepa Višjega sodišča v Celju št. III Kp 32390/2019 z dne 19. 1. 2021 in št. III Kp 49417/2012 z dne 15. 9. 2020.</p>\n<p class=\"lf-p\">200 Glej B. Valenčič, I. Pridigar, v: M. Šepec (ur.), nav. delo, str. 923, in K. Šugman Stubbs, P. Gorkič, nav. delo, str. 162.</p>\n<p class=\"lf-p\">201 Glej 141. člen ZPPDFT-2 in nasl.</p>\n<p class=\"lf-p\">202 Iz odgovora AJPES na primer izhaja, da se podatki o imetniku transakcijskega računa ter datumu odprtja in zaprtja tega računa vodijo že od vzpostavitve RTR pri AJPES 1. 7. 2010, pred tem pa naj bi se vodili pri Banki Slovenije, podatki o pooblaščencu imetnika transakcijskega računa in podatki o sefu pa se vodijo od 6. 11. 2021.</p>\n<p class=\"lf-p\">203 Deveti odstavek 192. člena ZPlaSSIED.</p>\n<p class=\"lf-p\">204 Členi 1043–1046 ZOR.</p>\n<p class=\"lf-p\">205 Člen 1088 ZOR.</p>\n<p class=\"lf-p\">206 Prvi odstavek 1. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.</p>\n<p class=\"lf-p\">207 Prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 3. člena Direktive 2016/680.</p>\n<p class=\"lf-p\">208 Prvi odstavek 5. člena ZVOP-2 v povezavi s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Glej N. Pirc Musar, S. Bien Karlovšek, J. Bogataj, M. Prelesnik, A. Žaucer, K. Mišič, A. Tomšič, Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 58.</p>\n<p class=\"lf-p\">209 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. V Kp 14957/2017 z dne 18. 10. 2021.</p>\n<p class=\"lf-p\">210 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-84/03 z dne 17. 2. 2005 (Uradni list RS, št. 24/05, in OdlUS XIV, 5).</p>\n<p class=\"lf-p\">211 Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-236/08 z dne 8. 4. 2010.</p>\n<p class=\"lf-p\">212 Tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-201/14, U-I-202/14 z dne 19. 2. 2015 (Uradni list RS, št. 19/15), 22. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">213 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">214 Prav tam, 23. točka obrazložitve. Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-52/16 z dne 12. 1. 2017 (Uradni list RS, št. 5/17, in OdlUS XXII, 1), 21. in 22. točka obrazložitve. Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19 – v nadaljevanju ZPosS), ki je nadomestil opredelitev iz Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17 in 18/21– ZGD-1). ZPosS sicer ureja področje poslovne skrivnosti, pravila določitve in varstva poslovne skrivnosti pred njeno protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Z njim se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15. 6. 2016). Glej kritiko določitve 74. člena Ustave kot zgornje premise poslovne skrivnosti v R. Zagradišnik, v: M. Avbelj (ur.), nav. delo, str. 599.</p>\n<p class=\"lf-p\">215 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16, 21. in 22. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">216 Poleg tega nekateri podatki, ki jih je po petem odstavku 156. člena ZKP mogoče pridobiti (to so podatki o imetniku ali pooblaščencu določenega ali določljivega plačilnega računa, najemniku ali pooblaščencu sefa) in ki se nanašajo na pravno osebo, ne izpolnjujejo pogojev za obstoj poslovne skrivnosti, prav tako pa jih ne izpolnjujejo iz njih izvirajoči podatki, kdaj so bili računi v uporabi, ker so ti podatki objavljeni v RTR ter so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES in tudi na nekaterih (plačljivih) spletnih straneh.</p>\n<p class=\"lf-p\">217 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-246/14 z dne 24. 3. 2017 (Uradni list RS, št. 16/17, in OdlUS XXII, 7), 26. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">218 Četrti odstavek 153. člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">219 Prim. z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-246/14, 28. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">220 Prvi odstavek 128. člena ZKP.</p>\n<p class=\"lf-p\">221 B. Valenčič, I. Pridigar, v: M. Šepec (ur.), nav. delo, str. 924.</p>\n<p class=\"lf-p\">222 Odločbe Ustavnega sodišča št. Up-709/15, Up-710/15, 34., 36. in 38. točka obrazložitve, št. U-I-298/04 in št. U-I-84/03.</p>\n<p class=\"lf-p\">223 Prim. prvi odstavek 4. člena ZVOPOKD.</p>\n<p class=\"lf-p\">224 Člen 193 ZPlaSSIED 225 Člen 141 ZPPDFT-2 in nasl.</p>\n<p class=\"lf-p\">226 Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-298/04 odločilo, da RTR v delu, ki se nanaša na imetnike transakcijskih računov, ki so fizične osebe, ki niso zasebniki, vsebuje tudi osebne podatke in da so podatek o številki transakcijskega računa fizične osebe, podatek o tem, pri katerem izvajalcu plačilnega prometa ima odprt transakcijski račun, in podatek o vzpostavljeni evidenci iz sedmega odstavka 8. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. – ZPlaP) osebni podatki.</p>\n<p class=\"lf-p\">227 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/02, 25. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">228 Vlada Republike Slovenije, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) z dne 2. 6. 2011, EPA 1892 - V, str. 65.</p>\n<p class=\"lf-p\">229 Glej 39. točko obrazložitve te odločbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">230 Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-328/05, 14. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">231 Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-83/20, 55. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">232 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-709/15, Up-710/15, 38. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">233 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-1293/08 z dne 6. 7. 2011 (Uradni list RS, št. 60/11), 23. točka obrazložitve. Tako Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-272/98.</p>\n<p class=\"lf-p\">234 Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-272/98, 37. točka obrazložitve, št. Up-1293/08, 23. točka obrazložitve, št. U-I-40/12, 27. točka obrazložitve, in št. Up-979/15, 14. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">235 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (EVA 2010-2011-0009), Novo gradivo št. 2, 1. 6. 2011, str. 64.</p>\n<p class=\"lf-p\">236 Predlog ZKP-N, str. 11.</p>\n<p class=\"lf-p\">237 Prav tam, str. 32, 151.</p>\n<p class=\"lf-p\">238 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">239 Tako tudi B. Valenčič, I. Pridigar, v: M. Šepec (ur.), nav. delo, str. 932.</p>\n<p class=\"lf-p\">240 Člen 145 ZBan-3.</p>\n<p class=\"lf-p\">241 Prvi odstavek 146. člena ZBan-3.</p>\n<p class=\"lf-p\">242 Drugi odstavek 146. člena ZBan-3.</p>\n<p class=\"lf-p\">243 Tretja alineja tretjega odstavka 146. člena ZBan-3.</p>\n<p class=\"lf-p\">244 Člen 191 in prvi odstavek 192. člena ZPlaSSIED.</p>\n<p class=\"lf-p\">245 Drugi odstavek 193. člena ZPlaSSIED.</p>\n<p class=\"lf-p\">246 Četrti odstavek 194. člena ZPlaSSIED.</p>\n<p class=\"lf-p\">247 Drugi odstavek 194. člena ZPlaSSIED: »Agencija z naslednjim dnem po dnevu izbrisa podjetnika ali zasebnika iz Poslovnega registra Slovenije, ki se šteje za prenehanje opravljanja njegove dejavnosti, samodejno, na podlagi podatkov Poslovnega registra Slovenije, onemogoči javno objavo in dostop do osebnih podatkov podjetnikov ali zasebnikov.« 248 Za dostop do podatkov iz arhiva RTR se smiselno uporabljajo prvi do četrti odstavek 194. člena, razen 1. točke tretjega odstavka tega člena, ter 195. in 196. člen ZPlaSSIED (sedmi odstavek 194. člena ZPlaSSIED).</p>\n<p class=\"lf-p\">249 Drugi odstavek 192. člena ZPlaSSIED.</p>\n<p class=\"lf-p\">250 S. Jokić, A. S. Cvetković, S. Adamović, N. Ristić, P. Spalević, nav. delo, str. 74.</p>\n<p class=\"lf-p\">251 Ustavno sodišče se ne opredeljuje do jasnosti in pomenske določljivosti te določbe, ker to ni predmet presoje v obravnavanem primeru.</p>\n<p class=\"lf-p\">252 C. Westermeier, Money is data – the platformization of financial transactions, Information, Communication &amp; Society, let. 23, št. 14 (2020), str. 2047–2063.</p>\n<p class=\"lf-p\">253 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">254 V poševnem tisku je poudarjen izpodbijani del določbe.</p>\n<p class=\"lf-p\">255 Druga alineja prvega odstavka 33. člena ZNPPol.</p>\n<p class=\"lf-p\">256 Drugi do peti odstavek 35. člena ZNPPol. Glej tudi M. Žaberl, M. Nunič, T. Bobnar, R. Ferenc, G. Hudrič, A. Senčar, Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) s komentarjem, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2015, str. 118.</p>\n<p class=\"lf-p\">257 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">258 Predlog ZKP-N, str. 146.</p>\n<p class=\"lf-p\">259 Prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">260 Prav tam, str. 140.</p>\n<p class=\"lf-p\">261 Podrobneje sodelovanje med državnim tožilstvom in policijo ureja Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (Uradni list RS, št. 83/10, 28/21 in 87/22 – v nadaljevanju Uredba).</p>\n<p class=\"lf-p\">262 Glej celotno III. poglavje Uredbe z naslovom Usmerjanje.</p>\n<p class=\"lf-p\">263 Člen 139 ZNPPol in naslednji.</p>\n<p class=\"lf-p\">264 Predlog ZKP-N, str. 140.</p>\n<p class=\"lf-p\">265 Tretji odstavek 215. člena ZEKom-2.</p>\n<p class=\"lf-p\">266 P. Plesec, nav. delo, str. 37.</p>\n<p class=\"lf-p\">267 Prav tam, str. 39.</p>\n<p class=\"lf-p\">268 Prav tam. Ne gre za poseg v komunikacijsko zasebnost. Š. Horvat, nav. delo, str. 329.</p>\n<p class=\"lf-p\">269 Predlog ZKP-N.</p>\n<p class=\"lf-p\">270 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-153/17, 12. in 15. točka obrazložitve. Glej tudi odločbe Ustavnega sodišča št. Up-106/05, 8. in 10. točka obrazložitve, št. Up-540/11, 14. točka obrazložitve, in št. Up-709/15, Up-710/15, 43. točka obrazložitve, ter 55. točko 3. člena ZEKom-2.</p>\n<p class=\"lf-p\">271 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-709/15, Up-710/15, 46. točka obrazložitve; sodbe SEU v zadevah Tele2 Sverige, 111. točka obrazložitve; in Kazenski postopek zoper H. K., 57. točka obrazložitve; ter v združenih zadevah The Commissioner of the Garda Síochána, 106., 108. in 109. točka obrazložitve; sodbi ESČP v zadevah Ben Faiza proti Franciji, 69.–76. točka obrazložitve, in Benedik proti Sloveniji, 130. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">272 Tako tudi kasneje Vrhovno sodišče v sodbi št. I Ips 31751/2018 z dne 4. 6. 2020. ESČP se sicer ni izrecno opredelilo do pridobitve IP-naslova.</p>\n<p class=\"lf-p\">273 Glede anonimnostnega vidika spletne zasebnosti se je ESČP sklicevalo na sodbo velikega senata v zadevi Delfi AS proti Estoniji z dne 16. 6. 2015.</p>\n<p class=\"lf-p\">274 Sodba ESČP v zadevi Benedik proti Sloveniji, 108. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">275 Prav tam, 116. točka obrazložitve. Ker je 37. člen Ustave zagotavljal zasebnost korespondence in komunikacij in zahteval, da kakršenkoli poseg v to pravico temelji na odredbi sodišča, po stališču ESČP tudi s stališča zakonodaje, veljavne v tistem času, ni mogoče reči, da pritožnikovo pričakovanje zasebnosti v zvezi s spoštovanjem njegove spletne dejavnosti ni bilo zajamčeno ali upravičeno. Domače pravo, na katerem je ukrep (pridobitev naročniških podatkov brez sodne odredbe) temeljil, pa naj ne bi ustrezalo standardu pravne države. Posledično je ESČP ugotovilo kršitev 8. člena EKČP.</p>\n<p class=\"lf-p\">276 Prav tam, 134. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">277 Prav tam, 105., 106. in 117. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">278 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-153/17, 17. točka obrazložitve.</p>\n<p class=\"lf-p\">279 P. Križnar, O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP, Pravna praksa, št. 22 (2020), str. 11–13.</p>\n<p class=\"lf-p\">280 Tako tudi prav tam.</p>\n<p class=\"lf-p\">281 Prim. P. Križnar v: M. Šepec (ur.), nav. delo; P. Križnar, Benedik proti Sloveniji, Pravna praksa, št. 19 (2018), str. 6–8; K. Amon, V. Maček, Bistvene spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki jih prinaša novela ZKP-N, Pravnik, št. 5–6 (2019), str. 384.</p>\n<p class=\"lf-p\">282 Predlog ZKP-N, str. 144.</p>\n<p class=\"lf-p\">283 Prav tam, str. 145.</p>\n<p class=\"lf-p\">284 Prav tam, str. 144.</p>\n<p class=\"lf-p\">285 Prav tam, str. 28.</p>\n<p class=\"lf-p\">286 Prav tam. Če torej preiskovalni sodnik presodi, da so zahtevani podatki iz prvega odstavka 149.č člena ZKP, je zahteva zakonita in podatke posreduje državnemu tožilcu ali policiji. Če pa gre za podatke, ki niso podatki iz prvega odstavka 149.č člena ZKP, ali za podatke, ki se v skladu s četrtim odstavkom 149.č člena ZKP ne smejo posredovati, prejete podatke uniči.</p>\n<p class=\"lf-p\">287 Gre za naknadno sodno presojo. Glej P. Gorkič, nav. delo, 2017, str. 39, 40.</p>\n<p class=\"lf-p\">Kazalo Na vrh</p></div>", "next": 0}