(1)Če subjekt (v nadaljnjem besedilu: ciljni subjekt) postane ali preneha biti subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine zaradi prenosa neposrednih ali posrednih lastniških deležev v ciljnem subjektu ali če med poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: leto prevzema) ciljni subjekt postane krovni matični subjekt nove skupine, se ciljni subjekt za namene tega zakona obravnava kot član mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, če je del njegovih sredstev, obveznosti, dohodkov, odhodkov in denarnih tokov po posameznih postavkah vključen v konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta v letu prevzema. Pri tem se dejanska davčna stopnja in povrhnji davek ciljnega subjekta izračunata v skladu z drugim do osmim odstavkom tega člena.
\n
(2)V letu prevzema mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina upošteva samo finančni računovodski neto dohodek ali izgubo in prilagojene zajete davke ciljnega subjekta, ki so za namene te direktive vključeni v konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta.
\n
(3)V letu prevzema in vsakem naslednjem poslovnem letu kvalificirani dohodek ali izguba in prilagojeni zajeti davki ciljnega subjekta temeljijo na pretekli knjigovodski vrednosti njegovih sredstev in obveznosti.
\n
(4)V letu prevzema se pri izračunu upravičenih stroškov za plače ciljnega subjekta na podlagi prvega odstavka 35. in tretjega odstavka 36. člena tega zakona upoštevajo samo stroški, ki se odražajo v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta.
\n
(5)Izračun knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev ciljnega subjekta na podlagi prvega odstavka 35. člena in drugega odstavka 37. člena tega zakona se po potrebi prilagodi sorazmerno s časovnim obdobjem v letu prevzema, v katerem je bil ciljni subjekt član mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine.
\n
(6)Z izjemo odloženih terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo iz 30. člena tega zakona mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je prevzemnica, odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek ciljnega subjekta, ki se prenesejo med mednarodnimi skupinami podjetij ali velikimi domačimi skupinami, upošteva na enak način in v enakem obsegu, kot če bi mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je prevzemnica, nadzorovala ciljni subjekt, ko so taka sredstva in obveznosti nastali.
\n
(7)Odložene obveznosti za davek ciljnega subjekta, ki so bile predhodno vključene v njegov skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, se za namene sedmega odstavka 29. člena tega zakona obravnavajo tako, kot da jih je v letu prevzema mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je subjekt odprodala, odpravila in kot da izhajajo iz mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki je prevzemnica, vendar pa ima v takem primeru kakršno koli naknadno zmanjšanje zajetih davkov na podlagi sedmega odstavka 29. člena tega zakona učinek v letu, v katerem je znesek ponovno zajet.
\n
(8)Če je ciljni subjekt matični subjekt in v letu prevzema subjekt v skupini v dveh ali več mednarodnih skupinah podjetij ali velikih domačih skupinah, ločeno uporabi pravilo o vključitvi dohodkov za svoje dodeljive deleže povrhnjega davka nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se določijo za vsako mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino.
\n
(9)Ne glede na prvi do osmi odstavek tega člena se prevzem ali odprodaja nadzorujočega deleža v ciljnem subjektu obravnava kot prevzem ali odprodaja sredstev in obveznosti, če jurisdikcija, v kateri se nahaja ciljni subjekt, ali v primeru davčno transparentnega subjekta jurisdikcija, v kateri se nahajajo sredstva, obravnava prevzem ali odprodajo tega nadzorujočega deleža na enak ali podoben način kot prevzem ali odprodajo sredstev in obveznosti ter prodajalcu naloži zajeti davek na podlagi razlike med davčno osnovo in plačanim nadomestilom v zameno za nadzorujoči delež ali pošteno vrednost sredstev in obveznosti.
\n
46. člen(prenos sredstev in obveznosti)
\n
(1)Subjekt v sestavi, ki odproda sredstva in obveznosti (v nadaljnjem besedilu: subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal), vključi dobiček ali izgubo, ki izhaja iz take odprodaje, v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube. Pri tem subjekt v sestavi, ki prevzame sredstva in obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prevzemni subjekt v sestavi), določi svoj kvalificirani dohodek ali izgubo na podlagi svoje knjigovodske vrednosti prevzetih sredstev in obveznosti, ki je določena v skladu s standardom finančnega računovodenja, ki se uporabi pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.
\n
(2)Ne glede na prejšnji odstavek velja pri odprodaji ali prevzemu sredstev in obveznosti v okviru reorganizacije naslednje:
\n
1.subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, izključi kakršen koli dobiček ali izgubo, ki izhaja iz take odprodaje, iz izračuna svojega kvalificiranega dohodka ali izgube ter 2. prevzemni subjekt v sestavi določi svoj kvalificirani dohodek ali izgubo na podlagi knjigovodske vrednosti prevzetih sredstev in obveznosti subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ob odprodaji.
\n
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek mora pri odprodaji sredstev in obveznosti v okviru reorganizacije, zaradi katere subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, ustvari nekvalificirani dobiček ali izgubo:
\n
1.subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, vključiti dobiček ali izgubo iz naslova odprodaje v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube v obsegu nekvalificiranega dobička ali izgube in 2. po prevzemu prevzemni subjekt v sestavi določiti svoj kvalificirani dohodek ali izgubo tako, da uporabi knjigovodsko vrednost prevzetih sredstev in obveznosti subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ob odprodaji, kakor je prilagojena v skladu z lokalnimi davčnimi pravili prevzemnega subjekta v sestavi, da se upošteva nekvalificirani dobiček ali izguba.
\n
(4)Če subjekt v sestavi, ki mora ali lahko prilagodi osnovo svojih sredstev in znesek svojih obveznosti pošteni vrednosti za davčne namene v jurisdikciji, v kateri se nahaja, lahko:
\n
1.v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube vključi znesek dobička ali izgube v zvezi z vsakim od svojih sredstev in obveznosti, ki je:
\n
–enak razliki med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti za namene finančnega računovodenja neposredno pred datumom dogodka, ki je sprožil prilagoditev davka (v nadaljnjem besedilu: sprožilni dogodek), in pošteno vrednostjo sredstva ali obveznosti neposredno po sprožilnem dogodku ter
\n
–zmanjšan (ali povečan) za morebitni nekvalificirani dobiček ali izgubo, ki nastane v povezavi s sprožilnim dogodkom;
\n
2.za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube v poslovnih letih, ki se končajo po sprožilnem dogodku, uporabi pošteno vrednost sredstva ali obveznosti za namene finančnega računovodenja neposredno po sprožilnem dogodku in 3. neto vsoto zneskov, določenih v 1. točki, vključi v kvalificirani dohodek ali izgubo subjekta v sestavi na enega od naslednjih načinov:
\n
–neto vsota teh zneskov se vključi v poslovnem letu, v katerem nastopi sprožilni dogodek, ali
\n
–znesek, enak neto vsoti teh zneskov, deljeni s pet, se vključi v poslovno leto, v katerem nastopi sprožilni dogodek, in v vsako od naslednjih štirih poslovnih let, razen če subjekt v sestavi v poslovnem letu v tem obdobju zapusti mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino, pri čemer se bo preostali znesek v celoti vključil v to poslovno leto.
\n
(5)Četrti odstavek tega člena se za subjekt v sestavi uporabi, če to opcijo uporabi vložniški subjekt v sestavi.
\n
(6)Za namene tega člena naslednja izraza pomenita:
\n
a)»reorganizacija« pomeni preoblikovanje ali prenos sredstev in obveznosti, na primer pri združitvi, razdružitvi, likvidaciji ali podobni transakciji, če:
\n
–so nadomestilo za prenos v celoti ali v pomembnem delu deleži v lastniškem kapitalu, ki jih je izdal prevzemni subjekt v sestavi ali z njim povezana oseba, ali – v primeru likvidacije – deleži v lastniškem kapitalu ciljnega subjekta ali – kadar ni zagotovljeno nobeno nadomestilo – če izdaja deleža v lastniškem kapitalu ne bi imela gospodarskega pomena;
\n
–dobiček ali izguba, ki jo ima v zvezi s temi sredstvi subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, deloma ali v celoti ni obdavčena ter
\n
–davčna zakonodaja jurisdikcije, v kateri se nahaja prevzemni subjekt v sestavi, od prevzemnega subjekta v sestavi zahteva, da po odprodaji ali prevzemu obdavčljivi dohodek izračuna tako, da pri sredstvih uporabi davčno osnovo subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, prilagojeno za morebitni nekvalificirani dobiček ali izgubo pri odprodaji ali prevzemu;
\n
b)»nekvalificirani dobiček ali izguba« pomeni bodisi dobiček bodisi izgubo subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ki nastane v povezavi z reorganizacijo in je obdavčen na lokaciji subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, in sicer tisti znesek od obeh, ki je manjši, in finančni računovodski dobiček ali izgubo, ki nastane v povezavi z reorganizacijo.
\n
47. člen(skupni podvigi)
\n
(1)Matični subjekt, ki ima v posesti neposredni ali posredni lastniški delež v skupnem podvigu ali povezanem subjektu skupnega podviga, uporablja pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi s svojim dodeljivim deležem povrhnjega davka tega skupnega podviga ali povezanega subjekta skupnega podviga v skladu z 10. do 15. členom tega zakona.
\n
(2)Povrhnji davek skupnega podviga in njegovih povezanih subjektov (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina skupnega podviga) se izračuna v skladu s III. do VIII. poglavjem tega zakona, kot če bi bili subjekti v sestavi ločene mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine in bi bil skupni podvig krovni matični subjekt te skupine.
\n
(3)Povrhnji davek, ki ga mora plačati skupina skupnega podviga, se zmanjša za dodeljivi delež vsakega matičnega subjekta v povrhnjem davku vsakega člana skupine skupnega podviga, naveden v prvem odstavku in obračunan v skladu z drugim odstavkom tega člena. Morebitni preostali znesek povrhnjega davka se doda skupnemu znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih na podlagi drugega odstavka 16. člena tega zakona. Za namene tega odstavka povrhnji davek, ki ga mora plačati skupina skupnega podviga pomeni dodeljivi delež matičnega subjekta v povrhnjem davku skupine skupnega podviga.
\n
(4)Za namene tega člena naslednja izraza pomenita:
\n
1.»skupni podvig« pomeni subjekt, katerega finančni rezultati se poročajo po kapitalski metodi v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, če krovni matični subjekt neposredno ali posredno poseduje vsaj 50 % njegovega lastniškega deleža. Skupni podvig ne vključuje:
\n
a)krovnega matičnega subjekta mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki mora uporabljati pravilo o vključitvi dohodkov;
\n
b)izključenega subjekta, kot je opredeljen v tretjem odstavku 6. člena tega zakona;
\n
c)subjekta, katerega lastniški deleži, ki jih poseduje mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, so v neposredni posesti prek izključenega subjekta iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in ki izpolnjuje naslednje pogoje:
\n
–posluje izključno ali skoraj izključno zaradi posedovanja ali vlaganja sredstev v korist svojih vlagateljev;
\n
–opravlja dejavnosti, ki so pomožne tistim, ki jih opravlja izključeni subjekt, ali
\n
–skoraj ves njegov dohodek je izključen iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 20. člena tega zakona; č) subjekta, ki je v posesti mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, sestavljene izključno iz izključenih subjektov, ali
\n
d)povezanega subjekta skupnega podviga;
\n
2.»povezani subjekt skupnega podviga« pomeni:
\n
–subjekt, katerega sredstva, obveznosti, dohodke, odhodke in denarne tokove skupni podvig konsolidira po sprejemljivem standardu finančnega računovodenja ali bi se to zgodilo, če bi skupni podvig moral konsolidirati taka sredstva, obveznosti, dohodke, odhodke in denarne tokove po sprejemljivem standardu finančnega računovodenja, ali
\n
–stalno poslovno enoto, katere glavni subjekt je skupni podvig ali subjekt iz prejšnje alineje. V takih primerih se stalna poslovna enota obravnava kot ločeni povezani subjekt skupnega podviga.
\n
48. člen(skupine z več matičnimi podjetji)
\n
(1)Če so subjekti in subjekti v sestavi dveh ali več skupin del mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, se subjekti in subjekti v sestavi vsake skupine obravnavajo kot člani ene mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji. Pri tem se subjekt, ki ni izključeni subjekt iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, obravnava kot subjekt v sestavi, če ga mednarodna ali velika domača skupina z več matičnimi podjetji konsolidira po posameznih postavkah ali če so njegovi nadzorujoči deleži v posesti subjektov v mednarodni ali veliki domači skupini z več matičnimi podjetji.
\n
(2)Konsolidirani računovodski izkazi mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji so združeni konsolidirani računovodski izkazi iz opredelitve vezane strukture ali dvakrat zavedenega aranžmaja iz sedmega odstavka, pripravljeni v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja, ki se šteje za računovodski standard krovnega matičnega subjekta.
\n
(3)Krovni matični subjekti ločenih skupin, ki sestavljajo mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji, so krovni matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji. Pri uporabi tega zakona v zvezi z mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji se vsi sklici na krovni matični subjekt smiselno uporabljajo ob predpostavki, da gre za sklice na več krovnih matičnih subjektov.
\n
(4)Matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, ki se nahajajo v državi članici, vključno z vsakim krovnim matičnim subjektom, uporabljajo pravilo o vključitvi dohodkov v skladu z 10. do 15. členom tega zakona v zvezi s svojim dodeljivim deležem povrhnjega davka nizko obdavčenih subjektov v sestavi.
\n
(5)Subjekti v sestavi mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, ki se nahajajo v državi članici, uporabljajo pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih v skladu s 15. in 16. členom tega zakona, pri čemer upoštevajo povrhnji davek vsakega nizko obdavčenega subjekta v sestavi, ki je član mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.
\n
(6)Krovni matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji vložijo informativni obrazec za obračun povrhnjega davka v skladu s 65. členom tega zakona, razen če ne imenujejo enega samega imenovanega vložniškega subjekta v smislu 2. točke petega odstavka 65. člena tega zakona. Ta obrazec vključuje informacije o vsaki skupini, ki sestavlja mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji.
\n
(7)Za namene tega člena naslednji izrazi pomenijo:
\n
1.»mednarodna ali velika domača skupina z več matičnimi podjetji« sta dve skupini ali več skupin, pri katerih krovni matični subjekti sklenejo aranžma, ki je vezana struktura, ali dvakrat zavedeni aranžma, ki vključuje vsaj en subjekt ali stalno poslovno enoto združene skupine, ki se nahaja v drugi jurisdikciji glede na lokacijo preostalih subjektov združene skupine;
\n
2.»vezana struktura« je aranžma, sklenjen med dvema krovnima matičnima subjektoma ali več krovnimi matičnimi subjekti ločenih skupin, v skladu s katerim:
\n
–je 50 % ali več lastniških deležev v krovnih matičnih subjektih ločenih skupin, ki, če kotirajo na borzi, kotirajo po enotni ceni in so zaradi oblike lastništva, omejitev prenosa ali drugih pogojev združeni med seboj in jih ni mogoče neodvisno prenesti ali z njimi trgovati, ter
\n
–eden od krovnih matičnih subjektov pripravi konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi vseh subjektov zadevnih skupin predstavljeni skupaj kot sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi ene same gospodarske enote in za katere regulativni režim zahteva zunanjo revizijo;
\n
3.»dvakrat zavedeni aranžma« je aranžma, sklenjen med dvema krovnima matičnima subjektoma ali več krovnimi matičnimi subjekti ločenih skupin, v skladu s katerim:
\n
–se krovni matični subjekti dogovorijo, da bodo svoje poslovanje združili samo na podlagi pogodbe;
\n
–bodo krovni matični subjekti v skladu s pogodbenimi aranžmaji za svoje delničarje izvedli distribucijo v zvezi z dividendami in pri likvidaciji na podlagi fiksnega razmerja;
\n
–se dejavnosti krovnih matičnih subjektov v skladu s pogodbenimi aranžmaji upravljajo kot ena sama gospodarska enota, pri čemer se ohranijo njihove ločene pravne identitete;
\n
–lastniški deleži krovnih matičnih subjektov, ki so del dogovora, na različnih kapitalskih trgih neodvisno kotirajo, se z njimi trguje ali se prenašajo ter
\n
–krovni matični subjekti pripravijo konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi subjektov v vseh skupinah predstavljeni skupaj kot sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi ene same gospodarske enote in za katere regulativni režim zahteva zunanjo revizijo.
\n
VII. POSEBNOSTI PRI KROVNEM MATIČNEM SUBJEKTU, DISTRIBUCIJSKI REŽIMI IN DAVČNA NEVTRALNOST
\n
49. člen(krovni matični subjekt, ki je pretočni subjekt)
\n
(1)Kvalificirani dohodek pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša za znesek kvalificiranega dohodka, ki jo je mogoče pripisati imetniku lastniškega deleža (v nadaljnjem besedilu: imetnik lastniškega deleža) v pretočnem subjektu, če:
\n
1.je imetnik lastniškega deleža zavezan plačilu takega davka na dohodek v davčnem obdobju, ki se konča v 12 mesecih po koncu tega poslovnega leta, po nominalni stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje, ali 2. je mogoče razumno pričakovati, da je skupni znesek prilagojenih zajetih davkov krovnega matičnega subjekta in davkov, ki jih je imetnik lastniškega deleža plačal na tak dohodek v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, enak znesku, ki je enak temu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, ali višji od njega.
\n
(2)Kvalificirani dohodek pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša tudi za znesek kvalificiranega dohodka, ki se dodeli imetniku lastniškega deleža v pretočnem subjektu, če je imetnik lastniškega deleža:
\n
1.fizična oseba, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki pomenijo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta, ali 2. državni subjekt, mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki pomenijo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta.
\n
(3)Kvalificirana izguba pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša za znesek kvalificirane izgube, ki jo je mogoče pripisati imetniku lastniškega deleža v pretočnem subjektu. Zmanjšanje iz prejšnjega stavka se ne uporablja, če imetniku lastniškega deleža ni dovoljeno uporabiti take izgube za izračun svojega obdavčljivega dohodka.
\n
(4)Zajeti davki pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se sorazmerno znižajo glede na znesek kvalificiranega dohodka, zmanjšanega v skladu s prvim in drugim odstavkom.
\n
(5)Prvi do četrti odstavek se uporabljajo za stalno poslovno enoto prek katere:
\n
–pretočni subjekt, ki je krovni matični subjekt, posluje v celoti ali delno ali
\n
–v celoti ali delno posluje davčno transparentni subjekt, če krovni matični subjekt lastniški delež v tem davčno transparentnem subjektu poseduje neposredno ali prek verige davčno transparentnih subjektov.
\n
50. člen(krovni matični subjekt, za katerega velja režim odbitnih dividend)
\n
(1)Za namene tega člena naslednji izrazi pomenijo:
\n
1.»režim odbitnih dividend« pomeni davčni režim, v katerem se uporablja enotna stopnja obdavčitve dohodka lastnikov subjekta, tako da se dobiček, razdeljen lastnikom, izključi iz dohodka subjekta ali od njega odšteje oziroma se zadruga izvzame iz obdavčitve;
\n
2.»odbitna dividenda« v zvezi s subjektom v sestavi, za katerega velja režim odbitnih dividend, pomeni:
\n
–distribucijo dobička v korist imetnika lastniškega deleža v subjektu v sestavi, ki se odbije od obdavčljivega dohodka subjekta v sestavi v skladu s pravom jurisdikcije, v kateri se ta nahaja, ali
\n
–člansko dividendo v korist članu zadruge;
\n
3.»zadruga« pomeni subjekt, ki kolektivno trži ali pridobiva blago ali storitve v imenu svojih članov in za katerega v jurisdikciji, v kateri se nahaja, velja davčni režim, ki zagotavlja davčno nevtralnost v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih njeni člani prodajo ali pridobijo prek zadruge.
\n
(2)Krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, za katerega velja režim odbitnih dividend, v določenem poslovnem letu do vrednosti nič zmanjša svoj kvalificirani dohodek za znesek, ki se razdeli kot odbitna dividenda v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, če:
\n
1.je ta dividenda pri prejemniku v davčnem obdobju, ki se konča v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, obdavčena po nominalni stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje, ali 2. je mogoče razumno pričakovati, da je skupni znesek prilagojenih zajetih davkov in davkov krovnega matičnega subjekta, ki jih je prejemnik plačal na tako dividendo, enak temu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, ali višji od njega.
\n
(3)Krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, za katerega velja režim odbitnih dividend, prav tako v določenem poslovnem letu do vrednosti nič zmanjša svoj kvalificirani dohodek za znesek, ki ga razdeli kot odbitno dividendo v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, če je prejemnik:
\n
1.fizična oseba, prejeta dividenda pa je članska dividenda zadruge, ki zagotavlja blago in storitve;
\n
2.fizična oseba, ki je davčni rezident v isti jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki pomenijo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta, ali 3. državni subjekt, mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad, ki ni subjekt za pokojninske storitve, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt.
\n
(4)Zajeti davki krovnega matičnega subjekta, z izjemo davkov, za katere je bil dovoljen odbitek dividende, se sorazmerno zmanjšajo glede na znesek kvalificiranega dohodka, zmanjšanega v skladu z drugim in tretjim odstavkom.
\n
(5)Če krovni matični subjekt poseduje lastniški delež v drugem subjektu v sestavi, za katerega velja režim odbitnih dividend, in sicer neposredno ali prek verige takih subjektov v sestavi, se drugi, tretji in četrti odstavek uporabljajo za vse druge subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta in za katere velja režim odbitnih dividend, kolikor krovni matični subjekt nadalje razdeli kvalificirani dohodek teh subjektov prejemnikom, ki izpolnjujejo zahteve iz drugega in tretjega odstavka.
\n
(6)Za namene drugega odstavka se članska dividenda, ki jo razdeli zadruga, ki zagotavlja blago in storitve, obravnava tako, kot da se obdavči pri prejemniku, kolikor se zaradi take dividende zmanjšajo odbitni odhodki ali stroški pri izračunu obdavčljivega dohodka ali izgube prejemnika.
\n
51. člen(upravičeni sistemi davčne distribucije)
\n
(1)Vložniški subjekt v sestavi lahko zase ali v zvezi z drugim subjektom v sestavi, za katerega velja upravičeni sistem davčne distribucije, izbere, da se znesek, določen kot davek na predpostavljeno distribucijo v skladu z drugim odstavkom tega člena, vključi v prilagojene zajete davke subjekta v sestavi za določeno poslovno leto. Ta opcija se lahko uporabi na letni ravni v skladu z drugim odstavkom 69. člena tega zakona in se uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji.
\n
(2)Znesek davka na predpostavljeno distribucijo je nižji znesek izmed naslednjih dveh:
\n
1.znesek prilagojenih zajetih davkov, potreben za povečanje dejanske davčne stopnje, kakor se v skladu z drugim odstavkom 34. člena izračuna za jurisdikcijo za poslovno leto, na minimalno davčno stopnjo, ali 2. znesek davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, razdelili ves svoj dohodek, za katerega v takem poslovnem letu velja upravičeni sistem davčne distribucije.
\n
(3)Če se uporabi opcija v skladu s prvim odstavkom, se za vsako poslovno leto, v katerem se taka opcija uporabi, vzpostavi račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo. Znesek davka na predpostavljeno distribucijo, določenega za jurisdikcijo v skladu z drugim odstavkom, se doda na račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo za poslovno leto, v katerem je bil določen. Ob koncu vsakega naslednjega poslovnega leta se neporavnani saldo na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki so bili vzpostavljeni za prejšnja poslovna leta, v kronološkem vrstnem redu do vrednosti nič zmanjša za davke, ki so jih subjekti v sestavi plačali v poslovnem letu v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami. Kakršen koli preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi prejšnjega stavka, se do vrednosti nič zmanjša za znesek, ki je enak neto kvalificirani izgubi jurisdikcije, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo.
\n
(4)Kakršen koli preostali znesek neto kvalificirane izgube, ki je pomnožen z minimalno davčno stopnjo in ostane po uporabi zadnjega stavka tretjega odstavka, za jurisdikcijo se prenese v naslednja poslovna leta in zaradi njega se zmanjša morebitni preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi tretjega odstavka.
\n
(5)Morebitni neporavnani saldo računa za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo na zadnji dan četrtega poslovnega leta po poslovnem letu, za katero je bil tak račun vzpostavljen, se obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov, predhodno določenih za tako poslovno leto. Dejansko davčno stopnjo in povrhnji davek za tako poslovno leto je treba ponovno izračunati v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona.
\n
(6)Davki, ki se v poslovnem letu plačajo v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami, se ne vključijo v prilagojene zajete davke, kolikor se zaradi njih zmanjša račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom.
\n
(7)Če subjekt v sestavi, ki je predmet opcije iz prvega odstavka tega člena, zapusti mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino ali se skoraj vsa njegova sredstva prenesejo na osebo, ki ni subjekt v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v isti jurisdikciji, se kakršen koli neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v prejšnjih poslovnih letih, v katerih je bil tak račun vzpostavljen, obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov za vsako od teh poslovnih let v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona. Kakršen koli znesek dodatnega povrhnjega davka se pomnoži z naslednjim količnikom, da se določi dodatni povrhnji davek, ki ga je treba plačati za jurisdikcijo:
\n
Kvalificirani dohodek subjekta v sestavi Neto kvalificirani dohodek jurisdikcije Pri tem:
\n
1.se kvalificirani dohodek subjekta v sestavi določi v skladu s III. poglavjem tega zakona za vsako poslovno leto, v katerem za jurisdikcijo obstaja neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ter 2. se neto kvalificirani dohodek jurisdikcije določi v skladu drugim odstavkom 34. člena tega zakona za vsako poslovno leto, v katerem za jurisdikcijo obstaja neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo.
\n
52. člen(določitev dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka investicijskega subjekta)
\n
(1)Če je subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine investicijski subjekt, ki ni davčno transparentni subjekt in ni uporabil opcije v skladu s 53. in 54. členom tega zakona, se dejanska davčna stopnja takega investicijskega subjekta izračuna ločeno od dejanske davčne stopnje jurisdikcije, v kateri se nahaja.
\n
(2)Dejanska davčna stopnja investicijskega subjekta iz prvega odstavka je enaka njegovim prilagojenim zajetim davkom, deljenim z zneskom, ki je enak dodeljivemu deležu mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku ali izgubi tega investicijskega subjekta. Če se v jurisdikciji nahaja več kot en investicijski subjekt, se dejanska davčna stopnja teh subjektov izračuna z združitvijo njihovih prilagojenih zajetih davkov in dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v njihovem kvalificiranem dohodku ali izgubi.
\n
(3)Prilagojeni zajeti davki investicijskega subjekta iz prvega odstavka so prilagojeni zajeti davki, ki jih je mogoče pripisati dodeljivemu deležu mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, in zajeti davki, dodeljeni investicijskemu subjektu v skladu z 31. členom tega zakona. Prilagojeni zajeti davki investicijskega subjekta ne vključujejo nobenih zajetih davkov, ki jih je vračunal investicijski subjekt in jih je mogoče pripisati dohodku, ki ni del dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v dohodku investicijskega subjekta.
\n
(4)Povrhnji davek investicijskega subjekta iz prvega odstavka je znesek, ki je enak odstotku povrhnjega davka investicijskega subjekta, pomnoženemu z zneskom, ki je enak razliki med dodeljivim deležem mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta in vsebinsko izključitvijo dohodkov, ki se izračuna za investicijski subjekt. Odstotek povrhnjega davka investicijskega subjekta je pozitivni znesek, ki je enak razliki med minimalno davčno stopnjo in dejansko davčno stopnjo takega investicijskega subjekta. Če se v jurisdikciji nahaja več kot en investicijski subjekt, se dejanska davčna stopnja teh subjektov izračuna z združitvijo njihovih zneskov vsebinske izključitve dohodkov in dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v njihovem kvalificiranem dohodku ali izgubi. Vsebinska izključitev dohodkov investicijskega subjekta se določi v skladu s 35. do 38. členom tega zakona. Upravičeni stroški za plače upravičenih zaposlenih in upravičena opredmetena sredstva, ki se upoštevajo za tak investicijski subjekt, se zmanjšajo sorazmerno glede na dodeljivi delež mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, deljen s skupnim kvalificiranim dohodkom takega investicijskega subjekta.
\n
(5)Za namene tega člena se dodeljivi delež mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku ali izgubi investicijskega subjekta določi v skladu s 13. členom tega zakona, pri čemer se upoštevajo samo deleži, ki so predmet opcije v skladu s 53. in 54. členom tega zakona.
\n
53. člen(opcija o obravnavi investicijskega subjekta kot davčno transparentnega subjekta)
\n
(1)Za namene tega člena zavarovalni investicijski subjekt pomeni subjekt, ki bi ustrezal opredelitvi investicijskega sklada iz 32. točke 7. člena tega zakona, ali nosilca nepremičninske investicije iz 33. točke 7. člena tega zakona, če ne bi bil ustanovljen v zvezi z obveznostmi na podlagi zavarovalne pogodbe ali rentne pogodbe, in če ne bi bil v celoti v lasti subjekta, za katerega veljajo regulativni predpisi v jurisdikciji, v kateri se nahaja kot zavarovalnica.
\n
(2)V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, se lahko subjekt v sestavi, ki je investicijski subjekt ali zavarovalni investicijski subjekt, obravnava kot davčno transparentni subjekt, če se subjekt v sestavi, ki je lastnik, obdavči v jurisdikciji, v kateri se nahaja, v okviru poštene tržne vrednosti ali podobnega režima, ki temelji na letnih spremembah poštene vrednosti njegovih lastniških deležev v takem subjektu, in je davčna stopnja, ki se v primeru subjekta v sestavi, ki je lastnik, uporablja za tak dohodek, enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje.
\n
(3)Za podjetje v sestavi, ki ima posredno v lasti lastniški delež v investicijskem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu prek neposrednega lastniškega deleža v drugem investicijskem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu, se šteje, da se obdavči v okviru poštene tržne vrednosti ali podobnega režima v zvezi z njegovim posrednim lastniškim deležem v prvem navedenem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu, če zanj velja poštena tržna vrednost ali podoben režim v zvezi z njegovim neposrednim lastniškim deležem v drugem navedenem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu.
\n
(4)Opcija iz drugega odstavka se uporabi v skladu s prvim odstavkom 69. člena tega zakona. Če je opcija preklicana, se vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprodaje sredstva ali obveznosti, ki ju poseduje investicijski subjekt ali zavarovalni investicijski subjekt, določi na podlagi poštene tržne vrednosti sredstva ali obveznosti na prvi dan v letu preklica.
\n
54. člen(opcija o uporabi metode obdavčljive distribucije)
\n
(1)V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, lahko subjekt v sestavi, ki je lastnik investicijskega subjekta, uporabi metodo obdavčljive distribucije v zvezi s svojim lastniškim deležem v investicijskem subjektu, če subjekt v sestavi, ki je lastnik, ni investicijski subjekt in se lahko razumno pričakuje, da bo zavezan plačilu davka na distribucijo investicijskega subjekta po davčni stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje.
\n
(2)V skladu z metodo obdavčljive distribucije se distribucija in predpostavljena distribucija kvalificiranega dohodka investicijskega subjekta vključita v kvalificirani dohodek subjekta v sestavi, ki je lastnik in prejemnik distribucije, če ta ni investicijski subjekt. Znesek zajetih davkov, nastalih pri investicijskem subjektu, ki se lahko odbije od davčne obveznosti subjekta v sestavi, ki je lastnik, in izhaja iz distribucije investicijskega subjekta, se vključi v kvalificirani dohodek in prilagojene zajete davke subjekta v sestavi, ki je lastnik in prejemnik distribucije. Delež, ki ga ima subjekt v sestavi, ki je lastnik, v nerazdeljenem neto kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta iz tretjega odstavka tega člena, nastalem v tretjem letu pred poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: preizkusno leto), se obravnava kot kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za poslovno leto. Znesek, ki je enak takemu kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, se za namene II. poglavja tega zakona obravnava kot povrhnji davek nizko obdavčenega subjekta v sestavi za poslovno leto. Kvalificirani dohodek ali izguba investicijskega subjekta in prilagojeni zajeti davki, ki se lahko pripišejo takemu dohodku v poslovnem letu, se izključijo iz izračuna dejanske davčne stopnje v skladu s V. poglavjem in prvim do četrtim odstavkom 52. člena tega zakona razen zneska zajetih davkov iz drugega stavka tega odstavka.
\n
(3)Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta za preizkusno leto je znesek kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za preizkusno leto, zmanjšan do vrednosti nič, za:
\n
1.zajete davke investicijskega subjekta;
\n
2.distribucije in predpostavljene distribucije delničarjem, ki v obdobju, ki se začne s prvim dnem tretjega leta pred poslovnim letom in konča z zadnjim dnem poslovnega leta poročanja, v katerem je bil lastniški delež v posesti (v nadaljnjem besedilu: preizkusno obdobje), niso investicijski subjekti;
\n
3.kvalificirane izgube, nastale v preizkusnem obdobju, ter 4. kakršen koli preostali znesek kvalificiranih izgub, zaradi katerega se še ni zmanjšal nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto, tj. prenos investicijskih izgub v prihodnje obdobje.
\n
(4)Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta se ne zmanjša za distribucijo ali predpostavljeno distribucijo, ki se je že uporabila za zmanjšanje nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto ob uporabi 2. točke tretjega odstavka.
\n
(5)Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta se ne zmanjša za znesek kvalificiranih izgub, ki se je že uporabil za zmanjšanje nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto ob uporabi 3. točke tretjega odstavka.
\n
(6)Za namene tega člena se šteje, da do predpostavljene distribucije pride, ko se neposredni ali posredni lastniški delež v investicijskem subjektu prenese na subjekt, ki ni del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, in je enak deležu nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka, ki se lahko pripiše takemu lastniškemu deležu na dan takega prenosa, določenemu ne glede na predpostavljeno distribucijo.
\n
(7)Opcija iz prvega odstavka tega člena se uporabi v skladu s prvim odstavkom 69. člena tega zakona. Če se opcija prekliče, se delež, ki ga ima subjekt v sestavi, ki je lastnik, v nerazdeljenem neto kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, za preizkusno leto ob koncu poslovnega leta pred poslovnim letom preklica obravnava kot kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za poslovno leto. Znesek, ki je enak takemu kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, se za namene II. poglavja tega zakona obravnava kot povrhnji davek nizko obdavčenega subjekta v sestavi za poslovno leto.
\n
VIII. DOMAČI POVRHNJI DAVEK V SLOVENIJI
\n
55. člen(domači povrhnji davek v Sloveniji)
\n
(1)V skladu s tem zakonom se v Sloveniji določi, izračuna in plača povrhnji davek na presežni dobiček vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: domači povrhnji davek v Sloveniji).
\n
(2)Za določanje domačega povrhnjega davka v Sloveniji se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, razen če ni v tem poglavju določeno drugače.
\n
(3)Domači povrhnji davek v Sloveniji po tem poglavju ali povrhnji davek, ki se šteje za domači povrhnji davek v jurisdikciji, ki ni Slovenija, se, če pridobita oziroma imata status kvalificiranega domačega povrhnjega davka, štejeta za kvalificirani domači povrhnji davek.
\n
56. člen(zavezanci za domači povrhnji davek v Sloveniji)
\n
(1)Zavezanci za domači povrhnji davek v Sloveniji so subjekti v sestavi, za katere se uporablja ta zakon v skladu s 6. členom tega zakona, ki se nahajajo v Sloveniji. Investicijski subjekti, ki se nahajajo v Sloveniji, se ne štejejo za zavezance za domači povrhnji davek v Sloveniji.
\n
(2)Prvi odstavek tega člena se uporablja za skupne podvige in podružnice skupnih podvigov, ki se nahajajo v Sloveniji.
\n
57. člen(lokacija zavezancev za domači povrhnji davek v Sloveniji)
\n
Za določitev lokacije zavezancev za domači povrhnji davek se smiselno uporablja 8. člen tega zakona.
\n
58. člen(izračun domačega povrhnjega davka v Sloveniji)
\n
(1)Za mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino se dejanska davčna stopnja, če v njej obstaja neto kvalificirani dohodek, za vsako poslovno leto določi po formuli in ob smiselni uporabi definicij iz 33. člena tega zakona ter ob upoštevanju 60. člena tega zakona.
\n
(2)Domači povrhnji davek za poslovno leto je morebitni pozitivni znesek, ki se izračuna po naslednji formuli:
\n
Domači povrhnji davek jurisdikcije = (odstotek domačega povrhnjega davka x presežni dobiček za jurisdikcijo) + dodatni domači povrhnji davek Pri tem je:
\n
1.odstotek domačega povrhnjega davka razlika med minimalno davčno stopnjo in dejansko davčno stopnjo subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v Sloveniji, ali velike domače skupine;
\n
2.dodatni povrhnji davek enak znesku davka, kot je za poslovno leto določen ob smiselni uporabi 40. člena tega zakona.
\n
(3)Presežni dobiček za jurisdikcijo za poslovno leto iz prejšnjega odstavka je morebitni pozitivni znesek, ki se izračuna po naslednji formuli:
\n
Presežni dobiček = neto kvalificirani dohodek – vsebinska izključitev dohodkov Pri tem je:
\n
1.neto kvalificirani dohodek enak dohodku, določenemu v skladu s 33. členom in 60. členom tega zakona;
\n
2.vsebinska izključitev dohodkov enaka znesku, določenemu v skladu z 62. členom tega zakona.
\n
(4)Domači povrhnji davek, ki ga mora obračunati posamezni zavezanec za davek, se za posameznega zavezanca za tekoče poslovno leto izračuna po naslednji formuli:
\n
Domači povrhnji davek zavezanca = Domači povrhnji davek jurisdikcije x kvalificirani dohodek zavezanca skupni kvalificirani dohodek vseh subjektov v Sloveniji, ki pripadajo isti mednarodni ali domači skupini Pri tem je:
\n
1.kvalificirani dohodek zavezanca za jurisdikcijo za poslovno leto enak dohodku, določenemu v skladu s 60. členom tega zakona;
\n
2.skupni kvalificirani dohodek vseh zavezancev za davek za jurisdikcijo za poslovno leto enak vsoti kvalificiranih dohodkov vseh zavezancev, ki se v poslovnem letu nahajajo v Sloveniji in se v skladu s tem zakonom šteje, da pripadajo isti mednarodni ali domači skupini.
\n
(5)Če povrhnji davek jurisdikcije izhaja iz ponovnega izračuna na podlagi prvega odstavka 40. člena in v jurisdikciji za poslovno leto ne obstaja neto kvalificirani dohodek, se povrhnji davek dodeli vsakemu subjektu v sestavi z uporabo formule iz četrtega odstavka tega člena na podlagi kvalificiranega dohodka subjektov v sestavi v poslovnih letih, za katera se izvedejo ponovni izračuni na podlagi prvega odstavka 40. člena tega zakona.
\n
(6)Dejanska davčna stopnja in domači povrhnji davek vsakega subjekta v sestavi brez države se za vsako poslovno leto izračuna ločeno od domačega povrhnjega davka vseh drugih subjektov v sestavi.
\n
(7)Dejanska davčna stopnja in domači povrhnji davek zavezanca, ki se šteje za subjekt v sestavi v manjšinski lasti, se izračuna ob smiselni uporabi 42. člena tega zakona.
\n
(8)Dejanska davčna stopnja in domači povrhnji davek skupine z več matičnimi subjekti se izračuna ob smiselni uporabi 48. člena tega zakona, kot če bi se subjekti in subjekti v sestavi vsake skupine obravnavali kot člani ene mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.
\n
(9)Dejanska davčna stopnja in domači povrhnji davek skupnega podviga in njegovih povezanih subjektov se izračuna ob smiselni uporabi 47. člena tega zakona.
\n
59. člen(izračun kvalificiranega dohodka ali izgube)
\n
(1)Kvalificirani dohodek ali izguba zavezanca za davek po tem poglavju se izračuna ob smiselni uporabi III. poglavja tega zakona, razen če je v naslednjih odstavkih določeno drugače.
\n
(2)Kvalificirani dohodek ali izguba zavezanca za davek se izračuna s prilagoditvami, kot so določene v 20. do 25. členu tega zakona, ki prilagodijo finančni računovodski neto dohodek ali izgubo zavezanca za davek za poslovno leto pred morebitnimi konsolidacijskimi prilagoditvami za odpravo transakcij znotraj skupine, kot je določeno v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.
\n
(3)Za izračun in plačilo domačega povrhnjega davka iz prejšnjega člena tega zakona se lahko namesto standarda finančnega računovodenja, ki se uporablja za konsolidirane računovodske izkaze, presežni dobiček nizko obdavčenih subjektov v sestavi izračuna na podlagi sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, ki ga dovoli pooblaščeni računovodski organ, in se prilagodi, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence.
\n
(4)Za pomembno izkrivljanje konkurence se upošteva ustrezni znesek iz 28. točke 7. člena tega zakona, ki glede na sorazmerni del dohodkov ali odhodkov mednarodne skupine odpade na Slovenijo.
\n
60. člen(izračun prilagojenih zajetih davkov)
\n
(1)Za izračun prilagojenih zajetih davkov zavezancev po tem poglavju se smiselno uporabljajo določbe IV. poglavja tega zakona.
\n
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se tuji davki, ki se v skladu z 31. členom tega zakona plačajo v drugi jurisdikciji in se dodelijo zavezancu v Sloveniji, ne upoštevajo pri izračunu prilagojenih zajetih davkov po tem poglavju.
\n
61. člen(vsebinska izključitev dohodkov)
\n
Za določitev vsebinske izključitve dohodkov za zavezance po tem poglavju se smiselno uporabljajo določbe 35. do 39. člena tega zakona.
\n
62. člen(obračun in plačilo domačega povrhnjega davka v Sloveniji)
\n
(1)Zavezanec za domači povrhnji davek v Sloveniji mora v 15 mesecih po zaključku poslovnega leta poročanja predložiti obračun domačega povrhnjega davka v Sloveniji, ki se šteje za davčni obračun. Zavezanec za domači povrhnji davek mora davčnemu organu predložiti obračun davka ne glede na to, ali je za obdobje, za katero predloži obračun, dolžan plačati domači povrhnji davek ali ne.
\n
(2)Zavezanci za davek, ki so subjekti v sestavi iste mednarodne skupine ali velike domače skupine, lahko izmed sebe imenujejo vložniški subjekt, ki predloži obračun domačega povrhnjega davka v imenu vseh. Vložniški subjekt mora v roku iz prejšnjega odstavka predložiti davčni obračun, v katerem obračuna domači povrhnji davek za vse subjekte v sestavi mednarodne skupine, ki se nahajajo v Sloveniji, ali velike domače skupine.
\n
(3)Če imenovani vložniški subjekt ne predloži obračuna domačega povrhnjega davka v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da so za predložitev obračuna odgovorni subjekti v sestavi v skladu s tem členom.
\n
(4)Subjekt v sestavi, ki mora v skladu tem členom predložiti obračun domačega povrhnjega davka, mora domači povrhnji davek v Sloveniji plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.
\n
(5)Če je za predložitev domačega povrhnjega davka v Sloveniji imenovan vložniški subjekt, so vsi subjekti v sestavi posamezne mednarodne ali domače skupine podjetij solidarno odgovorni za plačilo celotnega zneska domačega povrhnjega davka, izračunanega po tem zakonu.
\n
63. člen(ugodnosti v zvezi z domačim povrhnjim davkom)
\n
(1)Zavezanec za davek v obračunu domačega povrhnjega davka za mednarodno ali domačo skupino lahko uveljavlja ugodnost zmanjšanja davka v prehodnem obdobju po določbah 17. člena tega zakona.
\n
(2)Zavezanec za davek v obračunu domačega povrhnjega davka za mednarodno ali domačo skupino lahko uveljavlja izključitev po načelu de minimis po 41. členu tega zakona.
\n
(3)Zavezanec za davek v obračunu domačega povrhnjega davka za mednarodno ali domačo skupino lahko uveljavlja varni pristan po tem zakonu, v skladu s katerim je povrhnji davek, ki ga mora skupina plačati v določeni jurisdikciji, v poslovnem letu enak nič, razen uporabe varnega pristana domačega povrhnjega davka.
\n
64. člen(uporaba zakona, ki ureja davčni postopek)
\n
(1)Če ni s tem zakonom določeno drugače, se glede postopka pobiranja domačega povrhnjega davka v Sloveniji uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
\n
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se, če znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka v določenem poslovnem letu ni bil plačan v štirih poslovnih letih, ki sledijo temu poslovnemu letu, v katerem bi moral biti plačan, znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka, ki ni bil plačan v skladu s tem zakonom, prišteje povrhnjemu davku in ga Slovenija ne sme pobrati.
\n
IX. UPRAVNE DOLOČBE GLEDE INFORMATIVNEGA OBRAZCA ZA OBRAČUN IN OBRAČUN DAVKA TER GLEDE UPORABE OPCIJ
\n
65. člen(informativni obrazec za obračun)
\n
(1)Subjekt v sestavi, ki se nahaja v Sloveniji, vloži (vložniški subjekt) informativni obrazec za obračun povrhnjega davka (v nadaljnjem besedilu: informativni obrazec za obračun) pristojnemu davčnemu organu v 15 mesecih po zaključku poslovnega leta poročanja. Predložen informativni obrazec za obračun mora izkazovati resnične, pravilne in popolne podatke.
\n
(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko informativni obrazec za obračun v imenu subjekta v sestavi predloži imenovani lokalni subjekt. Imenovani lokalni subjekt v imenu vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji, v roku iz prejšnjega odstavka obvesti pristojni davčni organ o imenovanju za vložitev informativnega obrazca za obračun.
\n
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena subjektu v sestavi ni treba vložiti informativnega obrazca za obračun, če je tak obrazec vložil krovni matični subjekt ali imenovani vložniški subjekt, in sicer v jurisdikciji, v kateri se nahaja, če je med to jurisdikcijo in Slovenijo za poslovno leto poročanja sklenjen veljavni kvalificirani sporazum med pristojnimi organi. Subjekt v sestavi v Sloveniji ali imenovani lokalni subjekt v njegovem imenu v roku iz prvega odstavka obvesti pristojni davčni organ o identiteti subjekta, ki vlaga informativni obrazec za obračun, in o jurisdikciji, v kateri se ta nahaja.
\n
(4)Če slovenski davčni organ ne prejme informativnega obrazca za obračun v skladu z določbami kvalificiranega sporazuma med pristojnimi organi po prejšnjem odstavku, se šteje, da pogoji za uporabo prejšnjega odstavka niso izpolnjeni.
\n
(5)Informativni obrazec za obračun je standardna predloga z informacijami in mora vključevati naslednje glavne podatke:
\n
1.identifikacijske podatke subjektov v sestavi, vključno z njihovimi morebitnimi davčnimi številkami, jurisdikcijo, v kateri se nahajajo, in njihovim statusom v skladu s pravili iz tega zakona;
\n
2.informacije o osnovni korporacijski strukturi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, vključno z nadzorujočimi deleži v subjektih v sestavi, ki jih posedujejo drugi subjekti v sestavi;
\n
3.informacije, potrebne za izračun dejanske davčne stopnje za vsako jurisdikcijo in povrhnjega davka vsakega subjekta v sestavi, povrhnjega davka člana skupine skupnega podviga, dodelitve zneska povrhnjega davka posamezni jurisdikciji na podlagi pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ter 4. popis opcij, izbranih v skladu s tem zakonom.
\n
66. člen(obračun in plačilo povrhnjega davka)
\n
(1)Subjekt v sestavi, ki je v skladu s tem zakonom zavezan za povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov ali pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v Sloveniji, mora v 30 dneh po poteku roka za predložitev informativnega obrazca za obračun iz 65. člena tega zakona predložiti obračun povrhnjega davka. Predložen obračun povrhnjega davka mora izkazovati resnične, pravilne in popolne podatke.
\n
(2)Obračun povrhnjega davka je treba predložiti najkasneje do roka, ki je določen v prejšnjem odstavku. Za popravljanje obračuna se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, v delu, ki se nanašajo na davčni obračun, ob upoštevanju določb ponovnega izračuna iz 40. člena tega zakona.
\n
(3)Subjekt v sestavi, ki mora v skladu s prvim odstavkom tega člena predložiti obračun povrhnjega davka, mora povrhnji davek plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.
\n
67. člen(uporaba zakona, ki ureja davčni postopek)
\n
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se glede postopka pobiranja minimalnega davka uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
\n
68. člen(avtomatična izmenjava informativnega obrazca za obračun po državah)
\n
Davčni organ, ki je prejel informativni obrazec za obračun v skladu s tretjim odstavkom 65. člena tega zakona, pošlje prejete podatke na podlagi avtomatične izmenjave vsem drugim pristojnim organom v jurisdikcijah, s katerimi ima Slovenija sklenjen veljavni kvalificirani sporazum med pristojnimi organi in v katerih se na podlagi podatkov iz informativnega obrazca za obračun nahaja en subjekt ali več subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij.
\n
69. člen(opcije)
\n
(1)Opcije iz četrtega odstavka 6. člena, tretjega, šestega in devetega odstavka 20. člena ter 53. in 54. člena tega zakona so veljavne pet let od leta, za katero se uporabijo. Opcija se samodejno podaljša, razen če je vložniški subjekt v sestavi po koncu petletnega obdobja ne prekliče. Preklic opcije velja pet let od konca leta, v katerem je prišlo do preklica.
\n
(2)Opcije iz sedmega odstavka 20. člena, 2. točke prvega odstavka 29. člena, prvega odstavka 32. člena, drugega odstavka 35. člena, prvega odstavka 41. člena in prvega odstavka 51. člena tega zakona so veljavne eno leto. Opcija se samodejno podaljša, razen če je vložniški subjekt v sestavi ob koncu leta ne prekliče.
\n
(3)Opcije iz četrtega odstavka 6. člena, tretjega, šestega, sedmega in devetega odstavka 20. člena, 2. točke prvega odstavka 29. člena, prvega odstavka 32. člena, drugega odstavka 35. člena, prvega odstavka 41. člena, prvega odstavka 51. člena ter 53. in 54. člena tega zakona se uveljavljajo pri davčni upravi države članice, v kateri se nahaja vložniški subjekt v sestavi.
\n
(4)Iz metodoloških in pojasnjevalnih namenov ter zaradi ustreznega izvajanja pravil se v skladu z določbami tega zakona v podzakonskem aktu, ki določa informativni obrazec za obračun, določijo z njim povezane opcije.
\n
X. KAZENSKE DOLOČBE
\n
70. člen(davčni prekrški v zvezi z minimalnim davkom)
\n
(1)Z globo od 3.200 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
\n
1.ne vloži informativnega obrazca za obračun na predpisan način ali v predpisanem roku (prvi in peti odstavek 65. člena);
\n
2.v informativnem obrazcu za obračun navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 65. člena);
\n
3.ne predloži obvestila o imenovanem lokalnem subjektu (drugi ali tretji odstavek 65. člena);
\n
4.ne zagotovi in na zahtevo davčnega organa ne predloži zahtevanih dokazil;
\n
5.ne predloži obračuna povrhnjega davka oziroma domačega povrhnjega davka v Sloveniji ali ne predloži obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih ali ne plača davka v predpisanih rokih (62., 65., 66. in 72. člen);
\n
6.v obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 66. člena).
\n
(2)Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
\n
71. člen(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
\n
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
\n
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
\n
72. člen
\n
(davčna obravnava odloženih terjatev za davek, odloženih obveznosti za davek in prenesenih sredstev ob prehodu)
\n
(1)Za namene tega člena »prehodno leto« za jurisdikcijo pomeni prvo poslovno leto, v katerem mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina v zvezi s to jurisdikcijo spada v področje uporabe tega zakona.
\n
(2)Mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina pri določitvi dejanske davčne stopnje za jurisdikcijo v prehodnem letu in za vsako naslednje poslovno leto upošteva vse odložene terjatve za davek in vse odložene obveznosti za davek, ki se odražajo ali razkrijejo v finančnih računih vseh subjektov v sestavi v jurisdikciji za prehodno leto. Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se upoštevajo po nižji minimalni davčni stopnji in veljavni domači davčni stopnji. Vendar se odložena terjatev za davek, zabeležena po davčni stopnji, ki je nižja od minimalne, lahko upošteva po minimalni davčni stopnji, če davkoplačevalec lahko dokaže, da je odloženo terjatev za davek mogoče pripisati kvalificirani izgubi. Zanemari se učinek vsakršne prilagoditve vrednotenja ali prilagoditve računovodskega pripoznanja v zvezi z odloženo terjatvijo za davek.
\n
(3)Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz postavk, izključenih iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s III. poglavjem, se izključijo iz izračuna iz drugega odstavka tega člena, kadar te odložene terjatve za davek nastanejo pri transakciji, izvedeni po 30. novembru 2021.
\n
(4)V primeru prenosa sredstev med subjekti v sestavi po 30. novembru 2021 in pred začetkom prehodnega leta osnova prevzetih sredstev, razen zalog, temelji na knjigovodski vrednosti prenesenih sredstev subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ob odprodaji, pri čemer so odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek določene na tej osnovi.
\n
73. člen(rok vložitve informativne davčne napovedi in obračun domačega povrhnjega davka v prehodnem letu)
\n
Ne glede na prvi odstavek 62. člena in prvi odstavek 65. člena tega zakona se informativni obrazec za obračun povrhnjega davka in uradna obvestila iz 65. člena tega zakona in obrazec za obračun domačega povrhnjega davka v Sloveniji iz 62. člena tega zakona davčnemu organu predložijo najpozneje 18 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega leta poročanja, ki je prehodno leto iz 72. člena tega zakona.
\n
74. člen(prehodni varni pristan – poročanje po državah (CbCR))
\n
(1)Povrhnji davek, ki ga mora skupina plačati v določeni jurisdikciji v poslovnem letu, je enak nič, če:
\n
1.skupina poroča o prihodkih, nižjih od 10.000.000 eurov, in dobičku ali izgubi pred obdavčenjem dohodka, nižjem od 1.000.000 eurov, v tej jurisdikciji v kvalificiranem poročilu po državah (v nadaljnjem besedilu: CbCR) za poslovno leto ali 2. ima skupina poenostavljeno dejansko davčno stopnjo, ki je enaka prehodni stopnji v tej jurisdikciji za poslovno leto ali je višja od nje, ali 3. je dobiček ali izguba skupine pred obdavčenjem dohodka v tej jurisdikciji enak znesku vsebinske izključitve dohodka subjektov v sestavi, rezidentov v tej jurisdikciji, po CbCR, izračunane po pravilih tega zakona, ali nižji.
\n
(2)Za namene tega člena naslednji izrazi pomenijo:
\n
1.»poenostavljeni zajeti davki« je znesek odhodka za davke na dohodek v jurisdikciji, kot je sporočen v finančnih izkazih skupine po izvzetju vseh davkov, ki niso zajeti davki, in negotovih davčnih pozicij, sporočenih v kvalificiranih finančnih izkazih skupine;
\n
2.»poenostavljena dejanska davčna stopnja« je stopnja, izračunana z deljenjem poenostavljenih zajetih davkov jurisdikcije in njenega dobička (izgube) pred davkom na dohodek, sporočenim v kvalificiranem CbCR skupine;
\n
3.»prehodno obdobje« pokriva vsa poslovna leta, ki se začnejo na 31. december 2026 ali pred tem datumom, vendar ne vključuje poslovnega leta, ki se konča po 30. juniju 2028;
\n
4.»prehodna stopnja« pomeni:
\n
–15 % za poslovna leta, ki se začnejo v letih 2023 in 2024;
\n
–16 % za poslovna leta, ki se začnejo v letu 2025, in
\n
–17 % za poslovna leta, ki se začnejo v letu 2026.
\n
75. člen(izdaja podzakonskih aktov)
\n
(1)Minister, pristojen za finance, predpiše obliko, podrobnejšo vsebino in način vložitve obračuna domačega povrhnjega davka po tem zakonu. Obrazec obračuna domačega povrhnjega davka vsebuje podatke, ki so podlaga za ugotovitev dejanske davčne stopnje, neto kvalificiranega dohodka in domačega povrhnjega davka, na način in v obsegu, kot je določeno s tem zakonom.
\n
(2)Minister, pristojen za finance, predpiše obliko, podrobnejšo vsebino in način vložitve informativnega obrazca za obračun po tem zakonu, pri tem upošteva standardno predlogo ter obvestila iz drugega in tretjega odstavka 65. člena tega zakona.
\n
(3)Minister, pristojen za finance, predpiše obrazec obračuna povrhnjega davka. Obračun povrhnjega davka vsebuje podatke, ki so podlaga za ugotovitev davka, na način in v obsegu, kot je določeno s tem zakonom.
\n
(4)Minister, pristojen za finance, izda predpise iz tega člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
\n
76. člen(začetek veljavnosti in uporabe)
\n
(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.
\n
(2)Določbe 15. in 16. člena, razen 18. člena tega zakona, se uporabljajo za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2024.
\n
Št. 435-02/23-3/13 Ljubljana, dne 13. decembra 2023 EPA 1190-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica Kazalo Na vrh