(13)Južno od križišča vzhodne obvoznice Brežice in regionalne ceste R2 1335 Brežice–Dobova–Rigonce se med novim stebrom S4.1 in stebrom S4.2, ki se preuredi, obstoječi 20-kilovoltni daljnovod prestavi ali kablira.
\n
(14)Na območju akumulacijskega bazena se severozahodno od Term Čatež preuredi potek obstoječega 20-kilovoltnega omrežja, tako da se izvede kot podzemni vod, ki akumulacijski bazen prečka prek mostne konstrukcije.
\n
37. člen(plinovodno omrežje)
\n
Na prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječim plinovodnim omrežjem, na katerih ni potrebna odstranitev, se ustrezno zaščiti plinovod, da se preprečijo poškodbe med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev. Odstranjeno plinovodno omrežje se nadomesti z novim omrežjem, ki se prilagodi načrtovanim ureditvam.
\n
38. člen(vodovodno omrežje)
\n
(1)Hidroelektrarna se priključi na javni vodovod v naselju Jesenice približno 1,4 km od križišča med lokalno cesto Jesenice–Ribnica in dovozno cesto do jezovne zgradbe.
\n
(2)Športnorekreacijsko območje Grič se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž regionalne ceste Križaj–Čatež ob Savi.
\n
(3)Na športnorekreacijskem območju Mostec se dozidava brodarske hiše, ribiški dom in parkirišča za avtodome priključijo na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž lokalne ceste Mostec–reka Sava.
\n
(4)Pri križanjih priključnega daljnovoda z vodovodom se zagotovi varnostna višina najmanj 7 m. Daljnovod se v križni razpetini opremi z električno ojačeno izolacijo.
\n
(5)Na vseh prečkanjih drugih načrtovanih ureditev z vodovodnim omrežjem se zagotovi ustrezna zaščita, da se ne poškoduje omrežje med gradnjo in obratovanjem teh ureditev. Vodovodno omrežje, ki se s temi ureditvami odstrani, se nadomesti z novim omrežjem, ki se prilagodi načrtovanim ureditvam.
\n
39. člen(komunikacijsko omrežje)
\n
(1)Telekomunikacijska povezava hidroelektrarne se uredi v sklopu 110-kilovoltne daljnovodne povezave ali s priključitvijo na druga komunikacijska omrežja.
\n
(2)Na športnorekreacijskem območju Mostec se dozidava brodarske hiše in ribiški dom priključita na obstoječe komunikacijsko omrežje, ki poteka vzdolž lokalne ceste Mostec–reka Sava.
\n
(3)Pri križanjih priključnega daljnovoda s komunikacijskimi vodi se zagotovita varnostna višina najmanj 3 m in varnostna oddaljenost najmanj 2 m. Daljnovod se v križni razpetini opremi z električno ojačeno izolacijo.
\n
(4)Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječim komunikacijskim omrežjem se zagotovi ustrezna zaščita, da se omrežje med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev ne poškoduje. Komunikacijsko omrežje, ki se s temi ureditvami odstrani, se nadomesti z novim, pri čemer se prilagoditev zagotovi ureditvam, načrtovanim s tem državnim prostorskim načrtom.
\n
(5)Gradnja mobilnega komunikacijskega omrežja je dovoljena, pri čemer pa antenski stolpi niso dopustni na območjih kulturne dediščine in območjih, pomembnih za ohranjanje narave, na vodnih zemljiščih in na območjih naselij. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba dokazati, da ti objekti niso preveč vidno izpostavljeni v pogledih s turističnih točk in iz naselij in da morebitne manj vidno izpostavljene lokacije niso mogoče. Prednostno se za namestitev naprav uporabljajo cestni in drugi objekti, tako da antenski stolp ali drog nista potrebna.
\n
(6)Med gradnjo objektov za izvennivojsko prečkanje železniške proge v sklopu vzhodne obvoznice Brežice se na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječim signalnovarnostnim telekomunikacijskim omrežjem zagotovi ustrezna zaščita, da se omrežje ne poškoduje.
\n
(7)Ob odstranitvi obeh nivojskih prehodov s pripadajočimi napravami, med železniško progo in lokalno cesto LC 024651 Brežice–Cundrovec ter med železniško progo in regionalno cesto R1 1242 Bizeljsko–Čatež se preuredijo signalnovarnostne telekomunikacijske naprave.
\n
40. člen(kanalizacijsko omrežje)
\n
(1)Komunalne in padavinske odpadne vode se na območju državnega prostorskega načrta odvajajo in čistijo v skladu s predpisi, ki urejajo zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in toplote v vode, s predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest, in predpisom, ki določa naloge opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
\n
(2)Za potrebe hidroelektrarne se na njenem platoju zgradi greznica ali biološka čistilna naprava.
\n
(3)Na športnorekreacijskem območju Grič se za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda uredi mala komunalna čistilna naprava s sekundarno stopnjo čiščenja.
\n
(4)Na športnorekreacijskem območju Mostec se dozidava brodarske hiše in ribiški dom priključita na obstoječo kanalizacijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki poteka vzdolž lokalne ceste Mostec–reka Sava.
\n
(5)Dopustna je ureditev kanalizacijskega sistema, vključno s pripadajočimi čistilnimi napravami s terciarno stopnjo čiščenja, za naselja Čatež, Dvorce, Podgračeno in Ribnica.
\n
(6)Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev s kanalizacijskim omrežjem se zagotovi ustrezna zaščita, da se ne poškoduje kanalizacijsko omrežje med gradnjo in obratovanjem načrtovanih ureditev. Kanalizacijsko omrežje, ki se z načrtovanimi ureditvami odstrani, se nadomesti z novim, ki se prilagodi načrtovanim ureditvam.
\n
41. člen(črpališča za namakanje kmetijskih površin)
\n
Črpališča za namakanje se navežejo na elektroomrežje v najbližjih transformatorskih postajah. Njihova zgraditev se uskladi z upravljavcem hidroelektrarne. Črpališča za namakanje v ničemer ne smejo ogrožati varnosti, funkcije in vzdrževanja visokovodno-energetskih in visokovodnih nasipov. Morebitni posegi v nasipe, povezani z gradnjo črpališč, se predvidijo med načrtovanjem in izvedbo nasipov akumulacijskega bazena, črpališča v okviru nasipov pa se zgradijo ob njihovi izvedbi.
\n
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
\n
42. člen(parcelacija)
\n
(1)Parcelacija se izvede skladno s prikazom (Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličenje, št.: 6.1, 6.2, 6.3 in 6.4) v grafičnem delu državnega prostorskega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
\n
(2)Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po opravljenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo sosednjim parcelam.
\n
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
\n
43. člen(ohranjanje kulturne dediščine)
\n
(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo.
\n
(2)Investitorji na območjih državnega prostorskega načrta, na katerih načrtovane ureditve segajo na registrirano arheološko najdišče, pred pridobitvijo okoljevarstvenega ali kulturnovarstvenega soglasja zagotovijo izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.
\n
(3)Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg skrči na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve prilagodijo skladno z varstvenim režimom, tako da dediščina ne bo ogrožena.
\n
(4)Obseg predhodnih in drugih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi v skladu s študijo Analiza arheološkega potenciala območja državnega prostorskega načrta za HE Mokrice, končno poročilo (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo, Ljubljana, april 2011).
\n
(5)Za posege v registrirana arheološka najdišča je potrebno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
\n
(6)Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
\n
44. člen(splošni ukrepi za ohranjanje narave)
\n
(1)Celotno območje urejanja se pred gradnjo fotodokumentira v skladu z navodili službe, pristojne za ohranjanje narave.
\n
(2)Pri urejanju nadomestnih habitatov in mirnih območij se upoštevajo naslednje zahteve:
\n
–pred potopitvijo obrečnih gozdov se zagotovi fizična premestitev odmrlih in požaganih starih dreves skladno s 46. členom te uredbe in manj mobilnih živalskih vrst (te se določijo v poročilu o vplivih na okolje) na mirna območja;
\n
–na območjih nadomestnih habitatov in mirnih območjih se v soglasju s službo, pristojno za varstvo narave, uredijo dostopne in učne poti, namestijo opazovalnice za ptice in informativne table ter izvedejo druge ureditve, povezane z vzdrževanjem in promocijo habitatov;
\n
–na območju nadomestnega habitata – prodišča niso dopustni športne dejavnosti in ribolov;
\n
–časovni razpored del in vrste dejavnosti na teh območjih se prilagodijo ekološkim zahtevam prisotnih vrst in drugim značilnostim posameznega nadomestnega habitata.
\n
(3)Vse nove zasaditve se načrtujejo ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca obvodne zarasti, drevesnih gruč, posamičnih dreves in živice ob poteh ter vrstne sestave obstoječega rastja.
\n
(4)Za preprečitev utopitve divjadi ob polnitvah retenzijskih površin se namenijo površine na visokovodno-energetskih in visokovodnih nasipih, na katerih se zagotovi tudi razrast avtohtonih vrst drevnine, ki se na vsaj 1/3 zračnih strani nasipov prepusti naravni sukcesiji, tako da se divjadi omogoči varnost pred poplavami in zagotovijo površine za gnezdenje, poleganje in vzrejo mladičev divjadi.
\n
(5)Obstoječe rastje se ohranja na območjih, na katerih niso načrtovane prostorske ureditve oziroma posegi v prostor. Posebno pomembna je ohranitev starejših vrbovih, dobovih in drugih listopadnih sestojev, ki se po možnosti zagotavlja tudi na območjih posegov. Na odsekih brežin bazena, na katerih niso predvidene ureditve brežin s kamnitimi oblogami, se zagotovijo sonaravne oblike utrditve brežin ter zasaditev avtohtonih vrst dreves, grmovnic in plezalk. Po zgraditvi nasipov in ureditvi brežin se nemudoma začne sanacija območja.
\n
(6)Pri urejanju površinskih voda in načrtovanju ureditev za uravnavanje dinamike in gladine podzemne vode se praviloma zagotavlja ohranitev sedanjih vodnih razmer v vodotokih, pa tudi na mokriščih oziroma površinah, ki so danes pod vplivom visokih voda.
\n
(7)Po končanih delih v okviru načrtovanih ureditev se zagotovita sanacija poškodovanih površin na območju gradbišča in zatravitev z uporabo travne mešanice v sestavi, podobni rastju na obstoječih ekstenzivnih travnikih.
\n
(8)Pri urejanju brežin bazena in pritokov Save se upoštevajo naslednje zahteve:
\n
–pritoki Save se uredijo le v nujnem obsegu, in sicer s sonaravnimi ukrepi in uporabo naravnega materiala;
\n
–na območjih, na katerih se odstrani obvodna zarast ali živice, se zagotovi ustrezna nadomestitev z zasaditvijo avtohtonih vrst drevnine;
\n
–kjer se posegom v brežine pritokov ni mogoče izogniti, se za utrjevanje uporablja naravni material in oblikujejo brežine z razgibanimi nakloni;
\n
–pri pritokih, v katerih so pomembnejše ribe z naravovarstvenega in ribogojnega vidika, se njihovi izlivi v bazen ali strugo Save uredijo tako, da je mogoč prehod rib iz akumulacije hidroelektrarne v pritoke in nasprotno, zagotovi se tudi nemotena prehodnost vodnih koridorjev vidre;
\n
–predvideni zadrževalniki plavin na pritokih Save ne smejo onemogočati gorvodnega in dolvodnega prehajanja vodnih organizmov.
\n
(9)Med gradnjo v izlivnem delu Krke se pred vsakim novim posegom izlovijo ribe na območju gradnje in preselijo gorvodno, kjer se vpliv gradnje ne pozna več. Pri tem se posebna pozornost nameni manjšim vrstam, kot so npr. nežice in globočki ter upiravec.
\n
(10)Če bi ugotovitve monitoringa ribjih populacij v izlivnem delu Krke pokazale, da ribje populacije, predvsem manjše vrste, kot so npr. nežice, globočki, zvezdogled in upiravec, niso v ugodnem stanju in preko akumulacije ni zadostne genske povezljivosti s populacijami v reki Sotli še preostalim naravnim predelom Save pod akumulacijo hidroelektrarne, se potrebna zadostna genska povezljivost zagotovi umetno, npr. z izlovom in prenašanjem osebkov ali z umetnim gojenjem in vlaganjem ali z drugimi ustreznimi ukrepi. Dolgoročno ugodno stanje populacij omenjenih vrst rib je v izlivnem delu Krke potrebno zagotoviti z vzpostavitvijo ustreznega habitata.
\n
(11)Na odtoku iz Prilipske mrtvice v zaprti kanal se namesti rešetka oziroma uredi prag, tako da izplavljanje rastlinskih in živalskih vrst ne bo mogoče. Pri določanju velikosti objekta sodeluje strokovna ustanova ali strokovnjak za vodne organizme.
\n
(12)Zemeljska dela se opravljajo tako, da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
\n
(13)Aktivna in nenaseljena gnezdišča in zavetišča ogroženih živalskih vrst, ki jih določi služba, pristojna za gozdove, se ohranijo zunaj načrtovanih ureditev.
\n
(14)Na območjih naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini se ob morebitnih posegih, ki bi ta območja kakor koli ogrozili, zaradi evidentiranja novih naravnih vrednot in njihovega ohranjanja zagotovi naravovarstveni nadzor območne službe, pristojne za varstvo narave. Zagotovi se tudi občasen naravovarstveni geološki nadzor nad zemeljskimi deli. O morebitnih posebnostih ali najdbi se obvesti ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, oziroma območna služba, pristojna za varstvo narave. Ob odkritju najdb, za katere se upravičeno domneva, da imajo lastnosti naravnih vrednot, ter zaradi njihove ohranitve se naravovarstveno ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in Naravovarstvenimi smernicami za državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne, ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, 29. 1. 2010 (v nadaljnjem besedilu: naravovarstvene smernice).
\n
(15)Pri načrtovanju in izvajanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah in navajajo ekološko pomembno območje Save od Radeč do (začasne) državne meje, predlog območja Natura 2000 spodnja Sava (pSCI) in naravne vrednote na tem območju.
\n
(16)Pri načrtovanju in izvedbi prehoda za vodne organizme, preureditve Krke in drugih pritokov Save ter pripravi programa okoljskega monitoringa je potrebno sodelovanje strokovnjaka za ribe.
\n
(17)Izvajalci vsaj sedem dni pred začetkom posegov v vodotoke obvestijo pristojno ribiško družino, ji predložijo časovni načrt gradnje in omogočijo dostop do gradbišča, pa tudi nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru.
\n
(18)Do začetka urejanja nadomestnih habitatov, mirnih območij in drugih ureditev za ohranjanje narave se ohranja nespremenjena raba ali pa se ta prilagodi pogojem za njihovo ureditev.
\n
45. člen(nadomestna habitata in mirna območja)
\n
(1)Na območjih, določenih v točki a) prvega odstavka 6. člena te uredbe, se vzpostavijo nadomestna habitata in mirna območja. Vzpostavitev nadomestnih habitatov in mirnih območij vključuje tehnično ureditev in nato dejavno usmerjanje življa v želeno stanje.
\n
(2)Ukrepi za vzpostavitev nadomestnih habitatov in mirnih območij se določijo v elaboratu vzpostavitve nadomestnih habitatov in mirnih območij ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V izdelavo tega elaborata se vključi tudi strokovnjak biolog, rešitve pa se uskladijo z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave.
\n
(3)V elaboratu iz prejšnjega odstavka, ki vključuje tudi omilitvene ukrepe za živalski svet, podrobnejša navodila za rabo zemljišč in spremljanje stanja na teh območjih ter ustrezne pravne naslove za izvedbo potrebnih ukrepov, mora biti izdelan do izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno.
\n
(4)Vzpostavita se dva nadomestna habitata, s katerima se zagotovijo ugodne razmere za razvoj naravne sukcesije in vrst.
\n
(5)Nadomestni habitat NH 1 (suhi travniki) se uredi pod prelivnim objektom na levem bregu v obsegu približno 14 ha. Teren se za zagotovitev delovanja razbremenilnika zniža in očisti. Zagotovijo se ukrepi za preprečitev pogostejših poplav glede na sedanje stanje in dviga podzemne vode nad 2 m pod površino terena. Po potrebi se uredi odvod morebitnih vodnih količin (npr. drenažni kanali), ki bi lahko povzročile spremembo teh habitatov. Na delu površin, predvidenih za ureditev suhih travnikov, se ob sodelovanju pedologa, ki ugotovi ustreznost kemijskih in drugih lastnosti tal za vrste, ki so prisotne na suhih travnikih, zamenja vrhnji sloj tal. Ob sodelovanju biologa se določi obseg takih površin in se izberejo ustrezne lokacije, na katerih se zgornja plast tal odstrani in zamenja s travno rušo s podzemnimi deli posameznih vrst (npr. kukavičevk), pripeljano s suhih travnikov, ki se uničijo zaradi ureditve bazena. Na celotnem območju NH 1 se na pokošenih travnikih in drugih površinah poseje seme, pridobljeno z okoliških suhih travnikov. Uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev na suhih travnikih ni dovoljena.
\n
(6)Nadomestni habitat NH 2 (prodišče) se uredi na levem bregu gorvodno in dolvodno od obstoječega mostu čez Savo pri Budiču v Brežicah. Prodišče se uredi kot večja nezaraščena prodnata površina z ustrezno koto terena, ki bo zagotavljala ugodne razmere za malega deževnika in dve vrsti hroščev (Lionychus quadrillum in Bembidion friebi). Lastnosti nadomestnega habitata se natančno določijo v posebnih strokovnih podlagah oziroma elaboratu iz drugega odstavka tega člena.
\n
(7)Uredi se šest mirnih območij, in sicer: mirno območje MO 1 (območje Krke dolvodno od avtocestnega mostu), mirno območje MO 2 (obrečni gozdovi z mlakami in plitvinami – desni breg), mirno območje MO 3 (obrečni gozdovi z mlakami in plitvinami – levi breg), mirno območje MO 4 (dovod vode za oživitev mrtvic), mirno območje MO 5 (rokav Stare Gabernice) in mirno območje MO 6 (Prilipska mrtvica).
\n
(8)Mirno območje MO 1 (območje Krke dolvodno od avtocestnega mostu) se uredi tako, da se zmanjšajo negativni vplivi na habitate v izlivnem delu Krke, ki bo spremenjen zaradi gradnje in obratovanja bazena hidroelektrarne, ter da se upoštevajo omejitve zaradi varstva narave.
\n
(9)Mirno območje MO 2 (obrečni gozdovi s plitvinami – desni breg) se uredi na desnem bregu bazena pri Termah Čatež. Med robovi bazena in obstoječimi visokovodnimi nasipi se teren poviša in uredi obrežje s plitvinami. Peščene brežine se naredijo položno v nagibu 1:5 z zveznim prehodom v naravno brežino. Vzdolž desnega brega se v bližini odlagališča sedimentov v bazenu uredijo plitvine s trstičjem in grmovnicami za gnezdenje malega martinca. Avtohtono rastje se zasadi v skladu z navodili biologa, tako da se oblikujejo ustrezni habitati za dnevne metulje, ekocelice za razvoj gozdnega rastja in podobno.
\n
(10)Mirno območje MO 3 (obrečni gozdovi s plitvinami – levi breg) se uredi na levem bregu bazena pri Mostecu. Med robovi bazena in obstoječimi visokovodnimi nasipi se teren poviša in uredi obrežje s plitvinami. Peščene brežine se naredijo položno v nagibu 1:5 z zveznim prehodom v naravno brežino. Vzdolž levega brega se v bazenu uredijo plitvine s trstičjem in grmovnicami za gnezdenje malega martinca. Avtohtone rastline se zasadijo v skladu z navodili za oblikovanje ustreznih habitatov (habitat za dnevne metulje, ekocelice za razvoj gozdnega rastja ipd.).
\n
(11)Mirno območje MO 4 (dovod vode za oživitev mrtvic) se uredi na levem bregu bazena, južno od Loč, z izvedbo približno 1,36 km dolgega dovodnega kanala od zajema vode v akumulaciji pa do začetka struge Stare Gabernice. Vodne količine na območju mrtvic se zagotovijo z odvzemom vode iz akumulacije, vendar samo ob pretokih nad 500 m3/s. Vtok v dovodni kanal se uredi v okviru retenzijskega preliva. Trasa dovodnega kanala se uredi po trasi nekdanjih mrtvic. Pri tem se izkoristijo vse morfološke značilnosti omenjenih suhih strug, obstoječa zarast se čim bolj ohrani. Med gradnjo bazena se območje zavaruje pred poškodbami in prepusti naravni sukcesiji. Ohrani se stalna voda v stari strugi. Posebnih ureditev ni. Pri nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in v postopkih presojanja vplivov na okolje se izdela dodatna študija, ki bo opredelila vplive HE Mokrice na ribje vrste na območju spodnje Save in bo določila potrebne ukrepe. V študiji se preveri možnost ureditve tega habitata tako, da je glede na naravne danosti primeren tudi za ribje vrste, preverijo se tudi možnosti za zagotovitev stalnega toka in premik vtoka v mrtvico.
\n
(12)Mirno območje MO 5 (rokav Stare Gabernice) se uredi na levem bregu bazena, tako da se očisti in zavaruje pred poškodbami ter prepusti naravni sukcesiji.
\n
(13)Mirno območje MO 6 (Prilipska mrtvica) se uredi na območju Prilipske mrtvice, ki se sanira, kar predstavlja izravnalni ukrep, s katerim se zagotovijo ugodnejše ekološke razmere za avtohtone vrste rib, močvirsko sklednico, bobra, vodne rastline in nevretenčarje. V okviru izravnalnega ukrepa se mrtvica očisti, tako da se odstranijo invazivne vrste in sediment, pred tem pa se prepreči temperaturno onesnaževanje, kar zagotovi povzročitelj onesnaževanja. Ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice zagotovi investitor ustrezne informacije, podatke in strokovne podlage (elaborat) za izboljšanje stanja po ukinitvi temperaturnega onesnaževanja. Za zagotovitev ugodnih razmer za divjad v času gnezdenja, poleganja in vzreje mladičev divjadi se gibanje obiskovalcev v osrednjem delu omeji, izjeme so prikriti dostopi do opazovalnic živali.
\n
(14)Na mirnih območjih in ob nadomestnih habitatih se namestijo table z opozorilom, da je raba omejena z zahtevami za zagotavljanje ustreznih razmer na teh območjih.
\n
(15)Nadomestni habitati in mirna območja morajo biti tehnično urejeni do izdaje uporabnega dovoljenja za hidroelektrarne.
\n
(16)Na območju nadomestnih habitatov se v okviru monitoringa, ki se podrobno določi v programu okoljskega monitoringa, spremlja stanje vrst in habitatnih tipov. Vzpostavitev nadomestnih habitatov strokovno nadzira Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen.
\n
(17)Po vzpostavitvi nadomestnega habitata se na njegovem območju vzpostavi pravni status območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
\n
46. člen(druge ureditve za ohranjanje narave)
\n
(1)Regulirana struga Gabernice se na odseku od izliva v Savo do Zakota renaturira, kar je izravnalni ukrep. Preuredijo se struge, lokalna zavarovanja, zasaditve in drugi ukrepi, s katerimi se povečata habitatska in posledično vrstna pestrost vodnega ekosistema. Za načrtovanje in vzpostavitev renaturacije ter upravljanje Gabernice se uporabljajo tudi prvi, drugi, tretji, petnajsti in sedemnajsti odstavek prejšnjega člena.
\n
(2)Vsaj 20 % dolžine brežin akumulacije Save se ohranja kot naravna, razgibana brežina. Obstoječi obvodni habitati, gozd in gozdni robovi se čim bolj ohranijo.
\n
(3)Za gnezdenje vodomca se na vsaj desetih lokacijah na razširjenih delih nasipov vzdolž bazena zgradijo peščene stene iz menjajočih se slojev peska in melja s skoraj navpično brežino na vodni strani; na teh območjih veljajo enake omejitve kot za mirna območja.
\n
(4)Naredijo se štirje med seboj povezani gnezdilni splavi za čigre s približno velikostjo 3 m × 5 m, pritrjeni na brežino ali dno bazena.
\n
(5)Zagotovi se postavitev netopirnic, katerih število in podrobnejše lokacije se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
\n
(6)Pred odstranitvijo starejših dreves se v obrežni vegetaciji izvedejo natančne inventarizacije. Vsaj nekaj dreves, naseljenih s saproksilnimi vrstami hroščev, se presadi na ustrezna mesta, predvsem vrbe, pri katerih je pričakovati največji uspeh presaditve. Prav tako se prestavijo padla odmrla drevesa (tudi posekana stara drevesa, ki niso primerna za presaditev) in še posebej večja drevesa. Pri drevesnih vrstah, pri katerih se pričakuje majhen uspeh presaditev starih dreves (npr. dob, jesen), se za presaditev določijo mlajša drevesa. Zagotovi se sodelovanje strokovnjaka, ki bo opravil inventarizacijo, določil drevesa za presaditev (število in lokacije) in predlagal ustrezna mesta za prestavitev dreves.
\n
(7)Na zračni strani nasipov se ponekod v skupnem deležu ene tretjine vseh teh površin uredijo suhi travniki kot rastišča kukavičevk tako, kot je navedeno v petem odstavku prejšnjega člena.
\n
(8)Brežine visokovodnih energetskih nasipov na vodni strani se razširijo na levih in desnih brežinah bazena, tako da se zagotovi razgibanost, podobna naravni, z različnimi nakloni in zveznimi prehodi v raščeni teren ter z vgradnjo kamnov ali skal različne velikosti.
\n
(9)Ureditev brežin bazena vključuje:
\n
–ozelenitev zgornjega dela utrjenih brežin z avtohtonim rastjem (na vodni strani nasipov – zasaditev grmovnic in plezalk na območju kamnitih oblog, setev trave in semena drevnine – vse kot začetni ukrepi, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj ozelenjevanja brežin);
\n
–sonaravno ekoremediacijsko ureditev, ki vključuje npr. protierozijski pas trstičja, kašte, fašine, zasaditev obrežnega rastja v skupnem obsegu najmanj 37 ha, in sicer na erozijsko manj obremenjenih mestih. Kamnometi na brežini struge se naredijo le na nujno potrebnih odsekih;
\n
–zasaditev drevnine na brežinah in ob vznožju nasipov vzdolž bazena na zračni strani nasipov, ob poteh in drenažnih kanalih, ureditev neporavnanih kamnitih oblog;
\n
–ob dostopih na nasipe se namestijo opozorilne table z napisi, ki prepovedujejo zadrževanje ljudi v času poplav.
\n
(10)Za vse prizadete vrste in habitatne tipe se ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in poročila o vplivih na okolje zagotovijo strokovne podlage (elaborat) za natančno določitev lokacij nadomestnih habitatov in njihove ureditve ter vzdrževanje, vključno z ureditvijo prehoda za vodne organizme.
\n
(11)Renaturacija Sotle se kot izravnalni ukrep uredi v okviru rešitev za zagotavljanje varnosti pred visokimi vodami Sotle.
\n
47. člen(čas izvajanja del z vidika ohranjanja narave)
\n
Izvajalci morajo posege čim bolj prilagoditi življenjskemu ciklu živali:
\n
–hrupnejša dela in posek rastja naj se opravljajo od avgusta do marca, to je v negnezditvenem obdobju ptic. Od aprila do julija se dejavnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela, v tem času se ne seka rastje, posegi v obrežno rastje se omejijo na najmanjši mogoči obseg. Posek rastja naj ne bo sočasno na celotnem odseku, temveč postopen;
\n
–gradbena dela v Krki in Savi s pritoki se zaradi zmanjšanja vplivov na kakovost in pretok vode, povečanje kalnosti in druge motnje v vodotokih ter s tem vplivov na ribje populacije v Krki opravljajo zunaj časa drsti nesalmonidnih vrst rib, ki traja od 1. marca do 30. junija, gradnja v Krki se opravi tudi zunaj razmnoževalnega obdobja vidre, ki traja od decembra do aprila; tako so gradbena dela v Krki dopustna od 1. julija do 30. novembra. V Savi morajo biti vsi posegi zunaj časa drsti nesalmonidnih vrst rib, ki traja od 1. marca do 30. junija; tako so dela v Savi dopustna od 1. julija do 28. februarja. V pritokih Save se vsi posegi načrtujejo zunaj časa drsti avtohtonih vrst rib od 1. decembra do 30. junija; tako so dela v teh potokih dopustna od 1. junija do 30. novembra. Vsi posegi naj bodo v čim krajšem mogočem času, da bo vpliv na vidro in ribji živelj Krke in Save ter pritokov Save čim manjši;
\n
–osebki navadnega škržka iz izlivnega dela Krke se pred začetkom izvajanja posegov v Krki preselijo v Krko gorvodno od meje državnega prostorskega načrta;
\n
–gradnja daljnovoda in vzdrževalna dela pod daljnovodom (sečnja, košnja) se opravljajo v času, ko ne bodo motili razmnoževanja dvoživk in ptic na tem območju in so dopustni od 1. septembra do 29. februarja;
\n
–posegi na širšem območju Prilipske mrtvice in širšega območja pritokov Save se lahko začnejo v avgustu ali pozneje, ko so paglavci dvoživk že preobraženi in imajo možnost umika iz vodnih habitatov;
\n
–drevje se seka postopno, ko ptice ne gnezdijo;
\n
–urejanje na športnorekreacijskem območju Grič mora potekati v nerazmnoževalnem obdobju živali, to je od 1. oktobra do 28. februarja.
\n
48. člen(prenos zemljišč na območjih nadomestnih habitatov in območja renaturacije Gabernice v upravljanje)
\n
Investitor po izdaji mnenja iz šestnajstega odstavka 45. člena prenese zemljišča na območju nadomestnega habitata suhi travniki (NH 1) in mirnih območij MO 2 in MO 3 (obrečni gozdovi) v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zemljišča na območjih nadomestnega habitata prodišče (NH 2) in območja renaturacije Gabernice ter mirnim območjem MO 1, MO 4, MO 5 in MO 6 pa Agenciji Republike Slovenije za okolje. Če upravljavec ne more zagotoviti vzdrževanja nadomestnih habitatov v skladu z elaboratom iz 46. člena te uredbe, se obveznost vzdrževanja nadomestnih habitatov prenese na investitorja.
\n
49. člen(varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč)
\n
(1)Za kmetije, ki zaradi posameznih ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta, izgubijo kmetijska zemljišča, morajo investitorji teh ureditev narediti sanacijske programe, pri tem pa se upošteva tudi strokovna podlaga Izdelava ocen vpliva na kmetijsko proizvodnjo in izdelava preusmeritvenih načrtov za izbrane kmetije na območju HE Mokrice (Center za razvoj podeželja in kmetijstva, Preserje, december 2011) in za območje Vzhodne obvoznice Brežic v skladu s strokovno podlago Posledice izgradnje vzhodne obvoznice Brežic v sklopu gradnje HE Mokrice na ekonomičnost kmetijske pridelave ter preučitev možnosti za ohranitev kmetijskih pridelovalnih kapacitet (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, januar 2013).
\n
(2)S tesnilnimi zavesami in drugimi ukrepi za uravnavanje gladine podzemne vode se na kmetijskih zemljiščih zagotovi ohranjanje gladine podzemne vode 1,5 m pod nivojem kmetijskih zemljišč, če ni že v današnjem stanju višja.
\n
(3)Zagotovi se monitoring kmetijskih zemljišč. Na podlagi njegovih izsledkov višinskih kot gladine podzemne vode se na kmetijskih zemljiščih ob akumulacijskem bazenu na območju morebitnih sprememb kote gladine podzemne vode izvedejo hidromelioracijski ukrepi.
\n
(4)Posamezni investitorji odkupijo zemljišča, na katerih se izvaja poseg, in ostanke zemljišč, ki bi zaradi izvedbe posega ostali manjši od 0,3 ha.
\n
(5)Morebitni posegi na njivskih površinah, katerih namenska raba se ne spremeni, morajo biti opravljeni v poznojesenskem in zimskem obdobju.
\n
(6)S površin, ki so namenjene gradnji objektov in akumulacijskega bazena, se pobere rodovitni del tal in odloži na primernih lokacijah. Odstranjena tla se uporabijo za rekultivacijo in sanacijo razvrednotenih zemljišč na območju državnega prostorskega načrta ter za rekultivacijo in sanacijo razvrednotenih in manj kakovostnih kmetijskih zemljišč v širši okolici. Posegi potekajo pod nadzorom pedologa tudi ob upoštevanju ugotovitev Elaborata uporabe rodovitnega dela tal iz območja državnega prostorskega načrta hidroelektrarne (Agrarius, d. o. o., december 2011 in dopolnitev januar 2013).
\n
(7)Pri poglobitvah terena na Čateškem polju se najprej odgrne zgornji sloj tal, zatem se odstranijo spodnje plasti do ustrezne kote, na koncu pa se živica ponovno razgrne po znižanem terenu; celotno območje znižanega terena se rekultivira, tako da se uredijo travniki.
\n
(8)Začasno zasedena zemljišča se po končani gradnji rekultivirajo in ponovno usposobijo za kmetijsko obdelavo.
\n
(9)Obstoječi hidromelioracijski sistemi se glede na načrtovane posege in ureditve rekonstruirajo ali prilagodijo, tako da se zagotovi njihovo nadaljnje delovanje.
\n
(10)Investitorji med gradnjo in po njej omogočijo dostop do kmetijskih zemljišč in obdelovanje kmetijskih zemljišč, ki se ne preurejajo, ter do sosednjih gozdnih zemljišč in gospodarjenje z gozdom pod enakimi pogoji kakor doslej.
\n
(11)Dovozne poti pri gradnji nasipov morajo v čim večjem obsegu potekati po notranji strani akumulacijskega jezera zaradi čim manjšega začasnega zasedanja gozdnih in kmetijskih površin. Dostopi do vode za namakanje kmetijskih zemljišč se uredijo v skladu z 20. členom te uredbe.
\n
(12)Na površinah, ki bodo prizadete z gradnjo načrtovanih ureditev, je dopustna zložba – komasacija kmetijskih zemljišč.
\n
(13)Pred posekom na območjih gozda in obvodne zarasti se skupaj z zavodom, pristojnim za gozdove, določi površina za posek in popiše lesna masa. Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda pa se odstrani ves neporabljen material.
\n
(14)Na gozdnih posekah se zagotovijo ukrepi za vzpostavitev čim naravnejšega gozdnega roba.
\n
(15)Pri sečnji se dosledno upošteva gozdni red, pri spravilu pa se uporabljajo lažji stroji oziroma se spravilo opravlja pozimi, ko so tla zavarovana s snegom ali zamrznjena.
\n
50. člen(varstvo pred požarom)
\n
(1)Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.
\n
(2)Med obratovanjem se v objektu HE Mokrice zagotovi protipožarni sistem v skladu z veljavnimi predpisi o požarnem varstvu.
\n
(3)Dostop do bazena za dodatno črpanje požarne vode se zagotovi na območju dostopov do vode za namakanje, na rekreacijskih območjih in na posebej za ta namen urejenih dostopih.
\n
(4)Manipulativne površine za intervencijska vozila in druge potrebe gašenja požara ter za varen umik ljudi in premoženja se zagotovijo na ploščadi ob jezovni zgradbi in posameznih rekreacijskih ureditvah. Na območju jezovne zgradbe se zagotovijo razmere za varen umik ljudi ob nesreči.
\n
(5)Varstvo pred požarom pri daljnovodu mora biti zagotovljeno z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, odmiki drevja od stebra daljnovoda najmanj 3 m in z uporabo negorljivega materiala na objektih pod daljnovodom.
\n
51. člen(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
\n
(1)Investitor objektov energetske ureditve pred začetkom obratovanja hidroelektrarne izdela načrt ukrepov, oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja ob morebitni porušitvi jezovne zgradbe. Pri načrtovanju objektov se izdela in upošteva študija o ogroženosti zaradi morebitne porušitve jezu oziroma poplavnega vala, upoštevajo pa se tudi posledice porušitve jezovne zgradbe, morebitne okvare ali napake pri obratovanju zapornic ali posledice izjemno visokih voda ter predvidijo ustrezni ukrepi. Vzpostavi se ustrezen alarmni sistem ali varnostni protokol, ki ob porušitvi katere od gorvodnih hidroelektrarn v verigi zagotovi ustrezno obratovanje hidroelektrarne.
\n
(2)Zagotovi se protierozijska zaščita površin, določenih v 21. členu te uredbe.
\n
(3)Območja retenzijskih površin se označijo z opozorili o morebitnih poplavah ob nastanku izrednih razmer (visoke vode) in evakuaciji s teh površin. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se predvidi način vidnega ali zvočnega obveščanja pred začetkom prelivanja in določijo ukrepi za fizično preprečitev dostopa nepooblaščenim na nevarna območja.
\n
(4)Na območjih za rekreacijo ob vodnih površinah, na katerih se predvideva zadrževanje večjega števila oseb, se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidijo otoki z opremo za reševanje iz vode.
\n
(5)Prepreči se dostop plovil in oseb (plavalcev) v akumulacijskem bazenu do objekta HE Mokrice, tako da se približno 200 m pred jezovno zgradbo namestijo opozorilne table o prepovedi približevanja in zagotovijo drugi ustrezni ukrepi.
\n
(6)Rekreativne dejavnosti na območju akumulacijskega bazena in na poplavnih območjih ob visokih vodah niso dovoljene.
\n
52. člen(varstvo tal)
\n
(1)Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in material, za katerega obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Preprečijo se emisije prahu s prometnih in gradbiščnih površin ter odlagališč gradbenega materiala z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu; prepreči se tudi odtekanje voda z gradbiščnih površin na kmetijske obdelovalne površine. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materiala, ki vsebuje škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
\n
(2)Izvajalec zemeljskih del za sanacijo kmetijskih površin zagotovi izdelavo tehnološkega elaborata – projekta o ravnanju in uporabi rodovitnega dela tal.
\n
(3)Vsa dela se morajo opravljati v obdobju, ko tla niso preveč razmočena, kar se določi z nadzorom med gradnjo, tako da se preprečijo stiskanje, onesnaženje ter uničenje tal. Med gradnjo se vodi tudi evidenca o mestih in količinah odstranjenega materiala ter o začasnih odlagališčih, pa tudi o nadaljnji uporabi za sanacijo.
\n
(4)Onesnažena tla z morebitnih divjih odlagališč odpadkov in podobno se sanirajo na območju akumulacijskega bazena do zunanje meje drenažnih kanalov in na območjih vseh drugih gradbenih posegov v sklopu izvedbe državnega prostorskega načrta.
\n
(5)Pred zajezitvijo bazena se odstranijo vegetacijski pokrov in površinske humusne plasti tal s tistega območja poplavitve, ki ni pomembno za naravno protierozijsko zaščito in ohranjanje habitatov.
\n
(6)Rodovitni del tal, ki se na območju obvoznice odstrani, se uporabi za rekultivacijo in ureditev obcestnega prostora te ceste. S celotne površine akumulacije se pred poplavitvijo odstrani rodovitni del tal v obsegu približno 0,78 mio m3, ki se uporabi pri ureditvah v sklopu državnega prostorskega načrta ter sanaciji razvrednotenih površin in izboljšavi kmetijskih zemljišč na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega. Rodovitni del tal se odstrani in premesti, tako da se prepreči onesnaženje s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Začasna odlagališča tal morajo biti narejena tako, da se ohranita rodovitnost in količina tal, pri čemer se ne smeta mešati mrtvica in živica. Če celotne količine rodovitnega dela tal ne bo mogoče v kratkem času uporabiti na prej navedene načine, se preostanek do končne uporabe začasno odloži tudi za daljši čas, pri čemer je dopustna tudi uporaba večjih in višjih odlagališč, na katerih ne bo zagotovljena ohranitev rodovitnosti odloženih tal. Začasna odlagališča rodovitnega dela tal se uredijo pod nadzorom pedologa. Lokacije za ta odlagališča se določijo zunaj poplavnih območij v dogovoru z lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo. Dopustno je začasno odlaganje na območjih odlagališč sedimentov, pri čemer se lokacija in čas trajanja odlaganja uskladita s predvideno rabo prostora na teh območjih.
\n
(7)Način odstranjevanja in odlaganja rodovitnega dela tal se pri nadaljnjem projektiranju določi v poročilu o vplivih na okolje in upošteva pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
\n
(8)Za začasne prometne in gradbene površine ter odlagališča materiala se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
\n
53. člen(varstvo zraka)
\n
(1)Med gradnjo se onesnaženje zraka zmanjša z ustreznim vzdrževanjem in upravljanjem delovnih strojev in prometnih vozil ter uporabo tehnično brezhibnih gradbenih strojev in prevoznih sredstev. Zagotovi se vlaženje sipkega materiala, nezaščitenih površin, prometnih površin na javnih cestah in gradbišču, prepreči pa se tudi raznašanje materiala z gradbišča.
\n
(2)Skladišča ali začasna odlagališča razsutega gradbenega materiala se uredijo čim bližje gradbišču in v čim večji oddaljenosti od naselij.
\n
54. člen(varstvo voda)
\n
(1)Zaradi gradnje hidroelektrarne in drugih ureditev, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, se vodni režim, posebno pa odtok visokih voda, ne sme poslabšati. Zagotavlja se ohranitev retenzijskih površin. Vzdržuje se ustrezen hidravlični režim v retenzijskem prostoru, nasipavanje ni dovoljeno.
\n
(2)Na območju državnega prostorskega načrta se zagotovi sanacija virov onesnaženja Save, v skladu z Operativnim programom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda, še pred polnitvijo akumulacije.
\n
(3)Brežine Save se uredijo skladno z 9., 10., 20., 30. in 44. členom te uredbe, poglabljanje struge Save pa skladno z 9. členom te uredbe. Pritoki Save, Sromljica in Bučlen se uredijo skladno s 17., 18., 24. in 44. členom te uredbe.
\n
(4)Pri gradnji na priobalnem zemljišču vodotokov se čim bolj upošteva varovanje priobalnega zemljišča z odmikom 5 m od vodnega zemljišča pritokov Save, stebri daljnovoda se ne postavijo v brežine in struge vodotokov, prav tako ne opore premostitev čez potoke.
\n
(5)Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ni dovoljeno postavljati naprav in objektov, ki ogrožajo stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjšujejo varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirajo normalen pretok vode in plavja ter onemogočajo obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
\n
(6)Med gradnjo in obratovanjem se v vodotokih zagotovi ekološko sprejemljiv pretok in izvajajo se ukrepi, da ob poseganju v brežine ali struge vodotokov v vodi ni neprekinjene kalnosti.
\n
(7)Odvajanje vode s cestnih površin se uredi tako, da se prepreči onesnaženje tal, podzemnih voda, stoječih površinskih voda ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Na območjih ureditve dostopne ceste, parkirišč, utrjenih površin gradbišča in na drugih manipulativnih površinah hidroelektrarne se voda odvaja prek lovilnikov olj in maščob, tako da se v strugo Save in pritokov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, po kakovosti ustrezna predpisom in navodilom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive, ter predpisom, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju voda v vode in javno kanalizacijo. Na sistem odvajanja vode ne sme biti priključen iztok komunalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) voda.
\n
(8)Vse onesnažene vode, zbrane s cestnih in drugih povoznih površin, se pred izpustom v najbližji površinski vodotok ali drug odvodnik ustrezno očistijo. V naravne odvodnike se spušča le voda, ki po kakovosti ustreza predpisom o varovanju voda. Natančnejši ukrepi se določijo v poročilu o vplivih na okolje.
\n
(9)Med gradnjo se izkopani material ne odlaga v pretočni profil vodotoka. Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala se med gradnjo uredijo tako, da se prepreči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda.
\n
(10)Izvedba betonskih del ne sme povzročati onesnaženja vodotoka z betonom. Neposredno odvajanje tehnološke odpadne vode v površinski vodotok je prepovedano.
\n
(11)Preprečita se splakovanje delovnega orodja in spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v vode.
\n
(12)Manipulativne površine (ploščadi), na katerih se pretaka gorivo in opravljajo manjša popravila tehničnih naprav, se opremijo z lovilniki olj, da ni mogoče neposredno odtekanje odpadnih in izcednih voda v tla, podzemne vode, stoječe površinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode. Gradnja utrjene ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali, zbirnikom voda in lovilniki olj (mogoči ukrepi za ravnanje z odpadnimi vodami), se predvidi že v programu gradbenih del.
\n
(13)Ob razlitju nevarnih tekočin se onesnaženi material odstrani in odloži na ustrezno odlagališče. Izvajalci in vzdrževalci hidroelektrarne in obvoznice pripravijo načrte za takojšnje učinkovito ukrepanje ob razlitju onesnaževal (gorivo, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ločeno med gradnjo in obratovanjem, ki jih potrdi ministrstvo, pristojno za okolje. Načrti vključujejo način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podzemno vodo ter ukrepe za odstranitev sedimenta in izbiro lokacije za odlaganje onesnaženega sedimenta. Med gradnjo se vodi evidenca nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
\n
(14)Z gradbenotehničnimi rešitvami investitorji zagotovijo kar največjo zaščito pred izlitjem onesnaževal s cestišča.
\n
(15)Uporabi se način tesnjenja akumulacijskega bazena in po potrebi tak sistem drenažnih kanalov, ki ohranja gladino podzemne vode na območju suhih travišč vsaj 2 m pod tlemi.
\n
(16)Za spremljanje radioaktivnosti in drugih parametrov kakovosti vode se redno izvaja monitoring vode v akumulacijskem bazenu.
\n
(17)Na začasnem odlagališču izkopanega materiala in celotnem območju gradnje objektov, prevoznih poti in drugih manipulativnih površin se zagotovita zbiranje in predčiščenje odpadnih voda, če nastajajo, z zadrževalniki padavinskih voda, usedalniki oziroma lovilniki olj.
\n
(18)Izvaja se monitoring gladine podzemne vode, po potrebi pa se kota njene gladine uravnava po sistemu drenažnih kanalov in s tesnitvijo visokovodno-energetskih nasipov, tako da se zadosti potrebam varstva narave, oskrbe s pitno vodo in kmetijstva.
\n
(19)Izdelajo se smernice dobre prakse za kmetijstvo za zmanjševanje vpliva na obremenjevanje podzemnih voda in omejevanje evtrofikacije v akumulaciji zaradi čezmernega gnojenja.
\n
55. člen(sorazmerni ukrepi za ublažitev škodljivih vplivov na stanje voda)
\n
(1)Zamuljevanje dna vodnega telesa se preprečuje z rednim strojnim čiščenjem. V kolikor so sedimenti kontaminirani, se odložijo na za ta namen primerna odlagališča.
\n
(2)Dolvodno od hidroelektrarne Mokrice se zagotovi približek naravne dinamike pretoka. Režim spuščanja vode iz akumulacije mora dopuščati nihanje pretokov, vendar hitrost dviga gladine spodnje vode ne sme biti tako velika, da bi se pojavilo povečano izpiranje materiala ter posledično poglabljanje vodotoka in odplakovanje vodnih organizmov. Z ukrepom se kontrolirano regulirajo hitrosti dviga spodnje vode, da ne pride do negativnih vplivov na morfologijo struge in vodne organizme. Ukrep se izvaja na zadnji pregradi v verigi hidroelektrarn in v primeru izgradnje hidroelektrarn na hrvaški strani ni več potreben.
\n
(3)Kontinuirano se zagotavlja premeščanje rinjenih plavin. Prag prelivnih polj mora biti zasnovan tako, da je na nivoju dna sedanje struge in ne sme ovirati premeščanja plavin skozi bazen pri visokih vodah. Po potrebi naj se premeščajo plavine na mesta, kjer jih lahko ob visokih vodah odnese tok navzdol.
\n
(4)Na mestih v akumulaciji, kjer ni nevarnosti odplavitve, se sidrajo odmrla drevesa, s čimer se vpliva na morfologijo struge (tolmuni, prodišča, meandri) in hidravlične lastnosti ter na kopičenje anorganskih in organskih delcev. Sidranje odmrlih dreves ima ključno vlogo pri nastajanju kakovostnih obrežnih habitatov v rekah. Pozitiven je vpliv na produkcijo nevretenčarjev in rib. Ukrep se izvede na način, da dreves visoka voda ne odplavi.
\n
(5)Na brežinah akumulacije se zasadi in vzdržuje avtohtono obrežno vegetacijo, značilno za Savo na tem odseku.
\n
(6)Na erozijsko manj obremenjenih mestih se izvedejo sonaravne ureditve brežin, kot so npr. protierozijski pas trstičevja, vrbovi, potaknjenci, vrbovi popleti, plotovi, kašte, fašine ipd. Za zagotovitev pogojev za doseganje dobrega ekološkega potenciala se vzpostavi hidromorfološke strukture (akumulacije plavnega lesa, vodne brazde) in obrežne strukture (obtoki, kotanje z zastalo vodo, zapadlo drevje).
\n
(7)Na notranjih brežinah akumulacije se tam, kjer je to hidravlično izvedljivo, oblikujejo manjši zalivi reda velikosti od 2 do 10 metrov, z različnimi globinami vode (sipine, tolmuni).
\n
(8)Pri jezovni zgradbi se zagotovita ustrezen prehod za ribe in njegova funkcionalnost. Ribji prehod se dimenzionira tako, da se zagotovi prehajanje najmanjših in najšibkejših ribjih vrst, s čimer se omogoči izmenjava genetskega materiala, pomembnega za razvoj in ohranjanje ribjih vrst. Migracije rib se lahko omogoči tudi s premeščanjem rib, ki se jih izlovi dolvodno od ovire in premosti gorvodno od ovire v vodotoku.
\n
56. člen(varstvo pred hrupom)
\n
(1)Na celotni trasi obvoznice in križišč je potrebna absorpcijska – tišja obrabna plast vozišča. Na mostu čez Savo in na premostitvenih objektih čez železnico se naredijo tihe dilatacije.
\n
(2)Ob trasi obvoznice se naredijo:
\n
–protihrupni nasip PN-01 višine 0,5 m do 3,5 m v skupni dolžini 149 m (glavna os),
\n
–protihrupna ograja APO-02 višine 3 m v dolžini 146 m (glavna os) in
\n
–protihrupna ograja APO-03 višine 2 m v dolžini 131 m (prestavitev 1–6).
\n
(3)Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se preveri potreba po izvedbi pasivne protihrupne zaščite objekt Sodarska pot 27 (parc. št. 96/4, k. o. 1283 Črnc).
\n
(4)Za zmanjšanje hrupa se izvajajo osnovni omilitveni ukrepi varstva pred hrupom, ki se določijo na podlagi izsledkov strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom s predlogom protihrupnih ukrepov, predvidoma pa:
\n
–uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, opremljenih s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;
\n
–izvajanje hrupnih gradbenih del samo ob delavnikih med 7. in 18. uro;
\n
–načrtovanje prevoznih poti na gradbišče čim bolj zunaj stanovanjskih območij;
\n
–izvedba protihrupnih barier za zaščito stavb z varovanimi prostori pri preseganju mejnih vrednosti hrupa.
\n
(5)Pri začasni ali občasni čezmerni obremenitvi okolja se pridobi dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja, o čemer je treba pridobiti soglasje lokalne skupnosti. Z objavo na svetovnem spletu in v enem od časopisov, ki pokrivajo območje prizadete občine, se obvesti tudi javnost.
\n
(6)Območje državnega prostorskega načrta za območje HE Mokrice je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom (vodne površine, posamezna območja razpršene poselitve, območja neposredno ob naseljih, ki se bodo uporabljala tudi za rekreacijo) ter kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom (kmetijske in gozdne površine, območje hidroenergetske infrastrukture), kar je večji del območja državnega prostorskega načrta. Na območju državnega prostorskega načrta HE Mokrice skladno z obstoječo in predvideno namensko rabo ni naselij.
\n
57. člen(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
\n
(1)Pri načrtovanju in graditvi objektov in naprav, ki so viri elektromagnetnih sevanj se upošteva predpise, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
\n
(2)Varovalni pas priključnega daljnovoda:
\n
–širina varovalnega pasu nadzemnega voda je 30 m (15 m levo in desno od osi priključnega daljnovoda), ki je razširjena tam, kjer je to potrebno zaradi poseka gozdne vegetacije,
\n
–območje varovalnega pasu podzemnega voda znaša 6 m (3 m levo in desno od osi kabelskega sistema),
\n
–celotno območje varovalnega pasu nadzemnega voda in podzemnega voda se šteje za II. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
\n
(3)V varovalnem pasu priključnega daljnovoda je prepovedana gradnja objektov, v katerih prebivajo ali se zadržujejo ljudje ali se v njih skladišči vnetljiv material. Pod daljnovodom je prepovedano tudi parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.
\n
58. člen(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
\n
(1)Za razsvetljavo med obratovanjem načrtovanih objektov in ureditev se smejo uporabiti le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Namestitev svetilk naj se čim bolj omeji, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se prepovesta, objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji oziroma s samodejnim vklopom in izklopom. Upravljavec razsvetljave zagotovi, da podnevi od jutra do večera ni prižgana, razen v zelo slabih vremenskih razmerah (npr. v gosti megli, močnem dežju ali sneženju).
\n
(2)Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih se, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
\n
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
\n
59. člen(etapnost izvedbe)
\n
(1)Prostorske ureditve se izvajajo postopno na celotnem območju gradnje, delitev na manjše, zaključene funkcionalne celote je dopustna glede na izbrano tehnologijo gradnje in skladno z dinamiko dajanja investicijskih pobud, če se izvajanje posameznih ureditev med seboj uskladi. Najprej se pripravijo gradbišče hidroelektrarne z ureditvijo dostopnih cest in poti ter druge pripadajoče prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture. Dela se po tehničnih možnostih časovno uskladijo z zahtevami okoljskega poročila in poročila o vplivih na okolje, upoštevajoč čim večje varovanje naravnega okolja in vegetacijsko obdobje, ribjo drst in druge živalske razvojne cikle.
\n
(2)Pred dvigom vode v bazenu na obratovalno gladino in začetkom obratovanja hidroelektrarne se zagotovijo dokončne ureditve vseh objektov in naprav, potrebnih za njeno delovanje, in vse ureditve, ki so potrebne zaradi vplivov, tudi sanacija odlagališč odpadkov na območju predvidene ureditve in ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti naselij na vplivnem območju hidroelektrarne.
\n
(3)Zagotovi se časovno usklajen potek gradnje infrastrukturnih vodov, naprav in objektov.
\n
(4)Splavnica in pristanišča se lahko naredijo po končani gradnji hidroelektrarne, tako da pri tem ni moteno delovanje hidroelektrarne. Splavnica se premosti sočasno z njeno gradnjo.
\n
(5)Pri uporabi objektov na športnorekreacijskih območjih Grič in Mostec ter pri Prilipski mrtvici se upošteva, da bo poplavna varnost, predvidena z državnim prostorskim načrtom, zagotovljena šele po zgraditvi hidroelektrarne Mokrice.
\n
(6)Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti zunaj vplivnega območja hidroelektrarne, na izlivnih delih vodotokov Prilipski potok, Drnovec, Orehovec, Grajski potok, Gabernica, Mali Drnovec, Drašček ter na območju Krke se izvedejo sočasno z ureditvijo, potrebno za obratovanje hidroelektrarne Mokrice.
\n
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
\n
60. člen(monitoring)
\n
(1)Investitorji zagotovijo celostne načrte monitoringa pred gradnjo in po njej ter med obratovanjem za ureditve, načrtovane z državnim prostorskim načrtom, kakor je določeno v okoljskem poročilu ter se določi v poročilu o vplivih na okolje in programu okoljskega monitoringa.
\n
(2)Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Tam, kjer je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske vode, količina in kakovost podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje, in v skladu z usmeritvami iz poročila o vplivih na okolje. Ugotovitve monitoringa so javne. Investitorji morajo poskrbeti za dostopnost podatkov, predvsem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaradi morebitnega dviga podzemne vode na neizkopane arheološke ostaline v tleh.
\n
(3)Pred odlaganjem sedimentov na odlagališča so redne tudi meritve njihove onesnaženosti.
\n
(4)Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih morajo investitorji izvesti na podlagi ugotovitev monitoringa, so:
\n
–dodatne tehnične in prostorske rešitve,
\n
–dodatna zasaditev in ukrepi za preprečevanje erozije,
\n
–sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
\n
–sanacija objektov ter kmetijskih in drugih zemljišč, za katere se glede na rezultate monitoringa ugotovi poslabšanje stanja zaradi gradnje in obratovanja hidroelektrarne ter drugih ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom,
\n
–sprememba rabe prostora,
\n
–drugi ustrezni ukrepi.
\n
(5)Investitorji zagotovijo nadzor nad posegi, ki se izvajajo na podlagi državnega prostorskega načrta.
\n
(6)Zagotovi se redno spremljanje kakovosti podzemne vode na celotnem vplivnem območju HE Mokrice.
\n
(7)Zagotovi se nadzor nad pravilnostjo vzpostavitve nadomestnih habitatov in mirnih območij ter drugih ureditev z vidika divjadi, predvsem ureditev za umik divjadi pred visokimi vodami. Nadzor opravlja predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije.
\n
(8)Zagotovi se nadzor nad pravilnostjo opravljenih del na melioracijskih sistemih in začasnim odlaganjem ter uporabo rodovitne prsti za izboljšanje oziroma vzpostavitev novih kmetijskih zemljišč. Nadzor opravlja usposobljen strokovnjak.
\n
(9)Pred začetkom gradnje, med gradnjo, po zaključeni gradnji in po vsakokratnem dogodku visokih vod, ki potencialno ogrožajo avtocestne nasipe, je potrebno izvesti monitoring stanja erozije na brežinah avtoceste.
\n
61. člen(vzdrževanje)
\n
(1)Na območju državnega prostorskega načrta je dopustno vzdrževanje objektov.
\n
(2)Investitorji načrtovanih ureditev v sklopu upravljanja organizirajo vzdrževanje v skladu z zahtevami za vzdrževanje, tako da se ohranja funkcionalnost teh ureditev.
\n
(3)Objekti energetske ureditve, vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju, spremljajoči in pomožni objekti ter objekti vodne infrastrukture se vzdržujejo na podlagi predpisa, ki ureja pogoje koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save.
\n
(4)Zagotovi se vzdrževanje gozda in grmovne zarasti v varovalnem pasu priključnega daljnovoda, vključno z občasnim odstranjevanjem previsoko zraslega in nezaželenega rastja.
\n
(5)Z brežin in prodišč pritokov Save se odstranjujejo plavje in naplavine, če povzročajo spremembo režima rečnega toka in posledično erozijo, poplavno ogroženost in preusmeritev rečnega toka.
\n
(6)Ob brežinah akumulacijskega bazena, pritokov in drenažnih kanalov se redno vzdržuje obrežna zarast. Na brežinah nad zgornjo obratovalno gladino oziroma srednjo visoko vodo se ohrani zasaditev gibkega grmovnega rastja in dreves.
\n
(7)Obrežno zavarovanje iz skal se vzdržuje le pri morebitnih poškodbah po visokih vodah. Visokovodni nasipi se redno vzdržujejo. Dopušča se zaraščanje brežin nasipov, vendar zarast ne sme povzročati poškodb oblog ali zmanjšati njihove trdnosti in namembnosti. Zagotovi se vzdrževanje drenažnih kanalov, tako da se zagotovita njihova funkcionalnost in vzdrževanje izlivnih delov pritokov, tako da ne bo preprečena njihova prehodnost za vodne organizme.
\n
(8)Nadomestna habitata, mirna območja, renaturirana Gabernica, splavi in druge ureditve za gnezdenje ptic ter plitvine v bazenu se redno vzdržujejo, tako da se ohranja ugodno stanje vrst. Spremembe glede vzdrževanja teh ureditev so dopustne na podlagi ugotovitev monitoringov ob predhodni uskladitvi s pristojno službo za varstvo narave.
\n
(9)Po končani gradnji se prepreči širjenje invazivnih vrst rastlin z redno košnjo in odstranjevanjem rastlin.
\n
(10)Vzdrževalna dela se opredelijo s projektom obratovanja in vzdrževanja ali navodili za vzdrževanje, ki se pripravijo za vsako posamezno ureditev.
\n
62. člen(organizacija gradbišča)
\n
(1)Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s prevoznimi potmi med gradnjo in morebitnimi lokacijami odlagališč materiala, ki ga ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase prevoznih poti in lokacije za odlagališča se izberejo tako, da so čim manj prizadeti bivalno in naravno okolje ter obstoječe ureditve in da ne posegajo na območja varstva kulturne dediščine.
\n
(2)Gradbiščni plato za hidroelektrarno z vso potrebno infrastrukturo (pisarne, delavnice, skladišča, odlagališča, betonarna) se uredi na desnem bregu in v manjšem obsegu na levem bregu. Gradbišče se uredi tudi v neposredni bližini preliva v retenzijo na levem bregu.
\n
(3)Za gradbišče jezovne zgradbe se napelje 20-kilovoltni kablovod z navezavo na obstoječi 20-kilovoltni daljnovod Mokrice. Zgradi se priključek na vodovod. Za gradbišče v bližini visokovodnega preliva se na levem bregu napelje 20-kilovoltni kablovod z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
\n
(4)Med gradnjo se uporabljajo obstoječe občinske cestne povezave, ki se po potrebi utrdijo in prilagodijo za zagotovitev neoviranega dovoza strojev in potrebnega materiala. Med gradnjo so prevozi mogoči tudi po območjih gradbišča in dostopnih cestah do priključnega daljnovoda.
\n
(5)Za gradnjo objektov hidroelektrarne se na levem bregu uporabi lokalna cesta R2-420/1335 Brežice–Dobova, na katero se navežejo:
\n
–cesta skozi Mostec, ki vodi do broda na Savi,
\n
–obstoječa poljska pot, ki vodi po desnem bregu regulirane Gabernice in se bo po končani gradnji uporabljala kot stalna dostopna cesta do visokovodnega preliva, in
\n
–cesta skozi Loče ter v nadaljevanju obstoječa poljska pot do obtočnega kanala gradbene jame med gradnjo, ki se po končani gradnji ohrani kot stalna dostopna cesta do jezovne zgradbe.
\n
(6)Glede na potrebe gradnje se lahko načrtujejo tudi druge, nove gradbiščne poti, s katerimi se bo prevoz med gradnjo čim bolj izognil naseljem; te poti se po končani gradnji lahko rekultivirajo.
\n
(7)Dostopne poti do gradbišč se pri projektiranju gradbiščnih ureditev lahko izboljšajo v dogovoru z lokalno skupnostjo.
\n
(8)S fazno gradnjo se zagotovi čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala na območju državnega prostorskega načrta. Vgradni izkopani material se uporabi za gradnjo nasipov in druge ureditve na tem območju ter za izravnave terena. Del presežkov nenosilnega materiala se lahko odloži na za to predvidenih površinah zunaj državnega prostorskega načrta, opredeljenih v občinskih prostorskih aktih. Inertni material, ki nastane zaradi rušitve objektov, se odloži v skladu s predpisi, ki urejajo predelavo in odlaganje odpadkov.
\n
(9)Med zemeljskimi deli se ne smejo ustvarjati začasne ali trajne mrtvice oziroma ribje pasti.
\n
(10)Jezovna zgradba se gradi v eni gradbeni jami, pred njeno izvedbo se naredi obtočni kanal. Vzdolžni zaščitni nasipi gradbene jame se lahko zgradijo sočasno z izkopi obtočnega kanala, glavni del prečnih nasipov pa šele s postopnim urejanjem obtočnega kanala in preusmerjanjem Save.
\n
(11)Pri izdelavi projektne dokumentacije se na območju akumulacijskega bazena opredelijo razpoložljive količine rodovitnega dela tal, prodnega in drugega materiala ter opredeli ravnanje z njim in določijo količine ter časovna dinamika.
\n
(12)Gradbišča posameznih prostorskih ureditev se smiselno izvedljivo zavarujejo z zaščitno ograjo, tako da se zagotovita varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč. Po končani gradnji se ograja odstrani.
\n
(13)Med gradnjo se gradbišča ponoči ne osvetljujejo, razen v posebnih primerih, ko se uporabijo izključno svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Svetila za varovanje naj bodo opremljena s senzorji oziroma s samodejnim vklopom in izklopom.
\n
(14)Zagotovi se taka organizacija gradbišča, da se prepreči vsakršno onesnaževanje vode, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
\n
(15)Skladišča vnetljivih snovi se uredijo v tipskem zabojniku, opremljenem z lovilno posodo, nameščenem ob gradbiščni ograji in obdanem z varnostno ograjo.
\n
(16)Manjša odlagališča polizdelkov se uredijo na deloviščih ob mestih vgrajevanja, delno pa v skladišču na glavnem gradbišču. Morebitno odlaganje polizdelkov zunaj gradbišč izvajalec uskladi s projektantom, izvajalcem nadzora in lokalno skupnostjo.
\n
(17)Med gradnjo se ne posega v gozdove, na katerih ureditve s to uredbo niso predvidene. Štori in odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, ampak le na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasip.
\n
(18)Gradbeni material ali odpadki se ne odlagajo na najboljša kmetijska zemljišča ter območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
\n
(19)Pred začetkom opravljanja zemeljskih del se ob nadzoru biologa določijo površine, na katerih rastejo tujerodne invazivne vrste. Pri odkrivanju zgornjega sloja tal s teh površin se rodovitni del tal v debelini 40 cm odrine in odloži ločeno od zemljine s preostalih površin ter se dokončno odloži v globino akumulacije, tako da ga zalije voda in se prepreči nadaljnji razvoj tujerodnih invazivnih vrst steblik in njihovo širjenje v novo oblikovane obvodne prostore, bazen in vodotoke.
\n
(20)Gradbeni stroji se prevažajo in gradbeni material se v glavnem dovaža po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališča gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.
\n
(21)Poleg obveznosti, navedenih v 8. do 61. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo tudi:
\n
–organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bo v neposredni bližini naselij, na območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter na drugih varovanih območjih. K elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;
\n
–zagotoviti posnetek stanja obstoječih cest in drugih površin, po katerih bo potekal gradbiščni promet oziroma po katerih se bo preusmerjal promet med gradnjo;
\n
–zagotoviti ustrezno odvijanje motornega prometa in gibanja pešcev po obstoječem omrežju cest in poti, tako da se prometna varnost ne bo zmanjšala;
\n
–zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša; zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradbenih posegov prekinjeni; urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v tej uredbi niso določeni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo;
\n
–zagotoviti, da se odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča umestijo samo na območjih državnega prostorskega načrta in na predhodno arheološko pregledanih območjih, ne pa na objektih ali območjih kulturne dediščine;
\n
–zagotoviti, da se infrastruktura ne prestavlja na območja kulturne dediščine in da se križanja infrastrukture izvedejo tako, da te dediščine ne prizadenejo;
\n
–na območjih varstva kulturne dediščine omogočiti opravljanje nadzora pristojnih služb nad izvajanjem posegov;
\n
–sproti rekultivirati območja posegov;
\n
–pred začetkom del ustrezno urediti vse ceste za morebitni obvoz ali promet med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti vse poškodbe na teh cestah;
\n
–ustrezno zaščititi infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte, tako da se zagotovi nemotena oskrba po vseh obstoječih infrastrukturnih vodih in napravah, po končani gradnji pa odpraviti poškodbe na njih;
\n
–zagotoviti, da se na gradbišču akumulacijskega bazena hidroelektrarne ne bo zadrževala voda v obdobjih, ko je velika verjetnost evtrofikacije vode zaradi biološko razgradljivih snovi ter manjše vsebnosti raztopljenega kisika v njej;
\n
–zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev čezmernega onesnaženja tal, vode in zraka ob prevozu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, ob nezgodah pa zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
\n
63. člen(dodatne obveznosti)
\n
Poleg obveznosti, navedenih 8. do 61. členu te uredbe, morajo investitorji in upravljavci tudi:
\n
–izvajati monitoring skladno s 60. členom te uredbe;
\n
–opravljati redna vzdrževalna dela skladno z 61. členom te uredbe;
\n
–pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja odpraviti poškodbe na infrastrukturnih objektih, napravah in drugih objektih, nastale zaradi gradnje in obratovanja hidroelektrarne ter drugih prostorskih ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta;
\n
–pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z lokalnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, na katere bo vplivala gradnja;
\n
–do pridobitve gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno zagotoviti izdelavo projektne dokumentacije za omilitvene in izravnalne ukrepe, ki so določeni v okoljskem poročilu, in izvesti te ukrepe do pridobitve uporabnega dovoljenja za hidroelektrarno;
\n
–pred začetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale za obvoz in prevoz med gradnjo;
\n
–pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov in infrastrukture, na katere bo vplivala gradnja;
\n
–zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov, začasno pridobljena zemljišča pa po končani gradnji povrniti v prvotno rabo ter revitalizirati kmetijska zemljišča ob udeležbi kmetijskih strokovnjakov in lastnikov nepremičnin;
\n
–zagotoviti, da med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne in drugih ureditev, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, ne bo onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na avtocesti in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi;
\n
–izmeriti kmetijska zemljišča, na katera se posega, in meritve v obliki digitalnega grafičnega sloja (format shp) dostaviti na upravno enoto, na kateri si bodo lastniki uredili novo stanje grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev;
\n
–takoj po neurjih in odtoku visokih voda opraviti oglede retenzijskih površin in odstraniti vse naplavine, na zemljiščih pa vzpostaviti prvotno stanje;
\n
–takoj ustaviti dela in o tem obvestiti pristojnega upravljavca tega omrežja, če se pri opravljanju del opazi neznana infrastrukturna naprava;
\n
–se pred začetkom gradnje z lokalno skupnostjo dogovoriti o načinu in zahtevah za odlaganje odvečnega materiala.
\n
64. člen(ukrepi za omilitev čezmejnih vplivov na okolje)
\n
Za omilitev čezmejnih vplivov na območju Republike Hrvaške ali za omilitev vplivov na območju Republike Slovenije, s katero se zmanjšujejo tudi čezmejni vplivi, se v postopku izdelave projektne dokumentacije ter izvedbe in obratovanja hidroelektrarne zagotovijo naslednji ukrepi:
\n
a)v zvezi z vplivi na odtočni režim reke Save v mejnem profilu se:
\n
–na mejnem profilu zagotavlja naravni pretok reke Save ali drug, med državama dogovorjeni pretok,
\n
–izvede prelivni objekt za prelivanje visokih voda na retenzijske površine v skladu s 13. členom te uredbe;
\n
b)v zvezi z vplivi na morfološko stanje struge reke Save se:
\n
–pri velikih pretokih omogoča premeščanje naplavin (prod, pesek, mivka ipd.) iz akumulacijskega bazena,
\n
–do izgradnje prve pregrade na hrvaški strani reke Save odstranjujejo naplavine (prod, pesek, mivka ipd.) izza jezu Nuklearne elektrarne Krško in se prenašajo dolvodno od pregrade HE Mokrice,
\n
–premeščajo naplavine (prod, pesek, mivka ipd.) znotraj akumulacije tako, da jih lahko dolvodno odnaša tok;
\n
c)v zvezi z vplivi na podzemne vode se zagotovi, da se visokovodno-energetski nasipi ter raščena tla pod njimi tesnijo do nepropustne podlage, v zaledju nasipov pa se izvedejo drenažni kanali za vzdrževanje nivoja podtalnice, v skladu z 11. in 49. členom te uredbe;
\n
d)v zvezi z vplivi na kakovost voda se:
\n
–brežine reke Save v največji možni meri uredijo sonaravno v skladu s 44. in 46. členom te uredbe,
\n
–visokovodno-energetski nasipi izvedejo z razširitvami, ki se ob vodnem telesu zasadijo z drevjem v skladu s 46. členom te uredbe,
\n
–zagotovijo ukrepi za zmanjšanje vpliva evtrofikacije v skladu s 54., 55. in 61. členom te uredbe;
\n
e)v zvezi z vplivi na naravo se:
\n
–gradbena dela v koritu reke Save lahko izvajajo le v obdobju med 1. julijem in 28. februarjem,
\n
–upoštevajo omejitve v zvezi z gradbiščem, navedene v 62. členu te uredbe.
\n
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
\n
65. člen(dopustna odstopanja)
\n
(1)Pri uresničevanju državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških (hidroenergetskih), vodnih, prometnih, inženirskogeoloških, hidroloških, geomehanskih, seizmičnih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega (hidroenergetskega) vidika, vidika upravljanja voda, oblikovalskega, prometnotehničnega, ekonomsko-finančnega ali okoljevarstvenih vidikov, vključno z vidika zmanjšanja čezmejnih vplivov v Republiki Hrvaški, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
\n
(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo. Pred izvedbo posamezne ureditve investitor seznani z odstopanji lokalno skupnost.
\n
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
\n
66. člen(nadzor)
\n
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
\n
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
\n
67. člen(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorske ureditve)
\n
(1)Do začetka gradnje posameznih prostorskih ureditev so na območju državnega prostorskega načrta iz 6. člena te uredbe dovoljeni:
\n
–vzdrževanje objektov iz 61. člena te uredbe,
\n
–vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,
\n
–urejanje in vzdrževanje vodotokov,
\n
–opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih in
\n
–izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
\n
(2)Do začetka gradnje se omogočata nemoteno obratovanje in vzdrževanje avtoceste, v tem času posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
\n
(3)Dela in posegi iz prvega in drugega odstavka tega člena ne smejo poslabšati ali kakor koli spreminjati vodnega režima in pogojev za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta.
\n
(4)Dela in posegi, navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, so dopustna, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za ureditve, določene s tem državnim prostorskim načrtom, in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom.
\n
68. člen(državni prostorski akt)
\n
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice (Uradni list RS, št. 50/12) na območju parcel v katastrskih občinah:
\n
–k. o. Krška vas (1301): 1750, 1758, 1759/21, 1759/22, 1759/31, 1759/32, 1759/33, 1759/34, 1759/35, 1759/36, 1759/37, 1759/38, 1759/39, 1759/8, 1759/9, 3474/6, 4330, 4331, 4332, 4333, 4334/1, 4340/4, 4340/5, 4795/20, 4795/47, 4795/58, 4795/59, 4795/60, 4795/61, 4795/62;
\n
–k. o. Čatež (1306): 1880/1, 1894/1, 1894/4, 1895.
\n
69. člen(občinski prostorski akti)
\n
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 6. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
\n
–Odlok o ureditvenem načrtu Terme Čatež (Uradni list SRS, št. 31/90, Uradni list RS, št. 4/02 in 49/07),
\n
–Odlok o zazidalnem načrtu Terme Čatež (Uradni list SRS, št. 15/88 in 18/88, Uradni list RS, št. 4/02),
\n
–Odlok o zazidalnem načrtu Čatež–Savska pot (Uradni list RS, št. 19/02, 80/02 in 58/03),
\n
–Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Brežice–Mokrice–meja z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 46/92 in 6/93 – popr.),
\n
–Odlok o lokacijskem načrtu Čistilna naprava Brežice (Uradni list RS, št. 17/04),
\n
–Odlok o zazidalnem načrtu Gospodarski terminal Obrežje (Uradni list RS, št. 69/02, 102/02 in 58/03),
\n
–Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/87 in 25/88, Uradni list RS, št. 29/96, 57/96, 50/98, 4/02 in 102/06),
\n
–Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87 in 8/88, Uradni list RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 59/08, 78/08, 39/09 in 104/09),
\n
–Odlok o usklajenosti prostorsko izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice z dopolnitvami (Uradni list RS, št. 79/97, 45/99, 57/99, 59/00, 50/01, 33/02, 58/03, 55/06, 8/10 in 43/13).
\n
70. člen(začetek veljavnosti)
\n
Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
\n
Št. 00729-40/2013 Ljubljana, dne 22. avgusta 2013 EVA 2013-2430-0031 Vlada Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek l.r.
\n
Predsednica Državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne Mokrice Kazalo Na vrh