{"html": "
1.Agencija ves čas sodeluje s pristojnimi organi držav članic, da omogoči pravilnost sodnega postopka, spoštovanje policijskih predpisov in predpisov o ravnanju z eksplozivnimi sredstvi in vnetljivim materialom, nacionalne zakonodaje o javnem zdravju, inšpekciji dela ali podobnem ter prepreči zlorabo privilegijev, imunitet in olajšav, določenih v tej prilogi.
\n
2.Postopek sodelovanja iz prvega odstavka lahko določajo dopolnilni sporazumi iz XXVIII. člena.
\n

XXIII. člen Država članica ohrani pravico do sprejetja vseh previdnostnih ukrepov, potrebnih za njeno varnost.

\n

XXIV. člen Državi članici ni treba priznati privilegijev in imunitet iz XIV. in XV. člena, pododstavkov b, e in g XVI. člena ter pododstavka c XVII. člena svojim državljanom ali osebam, ki imajo ob prevzemu nalog v tej državi članici v njej tudi stalno prebivališče.

\n

XXV. člen 1. Pri sklepanju pisnih pogodb, razen tistih, ki se sklepajo v skladu s kadrovskimi predpisi, agencija predvidi arbitražni postopek. V klavzuli ali posebnem sporazumu o arbitraži, sklenjenem za ta namen, sta navedena pravo, ki se uporablja, in država, v kateri se arbitri sestanejo. Uporablja se arbitražni postopek te države.

\n
2.Izvrševanje arbitražne odločbe urejajo veljavni predpisi države, na ozemlju katere se ta odločba izvrši.
\n

XXVI. člen Država članica lahko pred mednarodnim arbitražnim sodiščem iz XVII. člena konvencije sproži spor: a. zaradi škode, ki jo je povzročila agencija; b. glede katere koli druge nepogodbene obveznosti agencije; c. v katerem je udeležen generalni direktor, uslužbenec ali strokovnjak agencije in v katerem se zadevna oseba lahko sklicuje na sodno imuniteto v skladu s XV. členom, pododstavkom a XVI. člena ali pododstavkom a XVII. člena, če ta imuniteta ni bila odrečena v skladu z XXI. členom. V sporih, v katerih sklicevanje na sodno imuniteto izhaja iz pododstavka a XVI. člena ali pododstavka a XVII. člena, odgovornost agencije pri taki arbitraži nadomesti odgovornost oseb iz teh členov.

\n

XXVII. člen Agencija ustrezno poskrbi za zadovoljivo reševanje sporov med agencijo in generalnim direktorjem, uslužbenci ali strokovnjaki v zvezi z njihovo zaposlitvijo.

\n

XXVIII. člen Na podlagi odločitve sveta lahko agencija z eno državo članico ali več državami članicami sklene dopolnilne sporazume za izvajanje določb te priloge v tej državi ali teh državah in druge dogovore za učinkovito delovanje agencije in varovanje njenih interesov.

\n

PRILOGA II FINANČNE DOLOČBE I. člen – Splošna načela Finančno poslovodenje agencije izpolnjuje namene iz II. člena konvencije in podpira izvajanje dolgoročne evropske politike o vesolju, ki jo potrdi svet. Agencija uporablja mednarodno priznane računovodske standarde in upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja, gospodarnosti in učinkovitosti pri načrtovanju in upravljanju virov, pri preglednosti, odgovornosti ter nadzoru nad uporabo javnih sredstev, pri zmogljivostih financiranja držav članic in uravnoteženosti pri črpanju njihovih virov. Finančni sistem je prilagojen večletni naravi dejavnosti in programov agencije. Zanj veljata učinkovit notranji nadzor in neodvisna revizija.

\n

Finančno in proračunsko načrtovanje ter računovodenje, vključno s prispevki držav članic, so v evrih, ki so tudi valuta za poročanje in transakcije.

\n

Poslovno leto agencije se začne prvega januarja in traja do enaintridesetega decembra istega leta.

\n

II. člen – Načrtovanje 1. Generalni direktor uvede orodja za načrtovanje, ki so koristna za optimizacijo uporabe virov agencije, zagotavljanje neprekinjene konsolidacije izvedbe programov in pripravo ustreznega financiranja s strani držav članic. Ti načrti med drugim vključujejo:

\n
–dolgoročni načrt za deset let, ki vključuje vse potrjene in predvidene programe in dejavnosti, skupaj z ocenjenimi finančnimi prispevki in izdatki;
\n
–letne in večletne načrte stroškov, pripravljene na podlagi obveznosti držav članic za potrjene dejavnosti in programe ter na podlagi sporazumov z drugimi subjekti, ki zagotavljajo finančna sredstva; takšni načrti zajemajo skupne stroške, predvidene v tretjem odstavku I. člena in prvem odstavku XIII. člena konvencije.
\n
2.Ti načrti se v skladu s finančnimi predpisi pregledajo in predložijo svetu ali njegovim podrejenim telesom najmanj enkrat na leto, in sicer pravočasno za potrditev proračunov ali po potrebi.
\n

III. člen – Financiranje 1. Letni proračuni agencije so za države članice in druge subjekte, ki zagotavljajo finančna sredstva, letni instrument, s katerim postopno izpolnjujejo svoje večletne obveznosti in hkrati zagotavljajo neprekinjeno izvajanje potrjenih programov in dejavnosti agencije. So zavezujoča podlaga za vplačila prispevkov držav članic.

\n
2.Vse stroške (vključno z investicijskimi stroški za uporabo skupne infrastrukture), povezane z dejavnostmi in programi, ki ne spadajo v prvi odstavek V. člena konvencije in jih predvidevata drugi odstavek V. člena in IX. člen konvencije, krije stran prosilka, razen če svet ne odloči drugače.
\n
3.Generalni direktor za države članice in druge subjekte, ki zagotavljajo finančna sredstva, uvede ustrezno računovodenje in poročanje, da zagotovi preglednost in sledljivost njihovega financiranja dejavnosti in programov.
\n

IV. člen – Proračuni 1. Na podlagi načrtov iz drugega odstavka II. člena generalni direktor pripravi osnutke proračunov, ki vsebujejo zahteve za financiranje za naslednje leto, in jih predloži svetu: a. osnutek splošnega proračuna za obvezne dejavnosti iz pododstavka a prvega odstavka V. člena konvencije; b. morebitne osnutke proračunov, povezanih s splošnim proračunom, kot jih predvidevajo finančni predpisi; c. osnutke proračunov za izbirne programe iz pododstavka b prvega odstavka V. člena konvencije.

\n
2.Osnutki proračunov za posamezno leto se pred koncem prejšnjega poslovnega leta predložijo svetu v potrditev. Finančni predpisi določajo način spreminjanja proračunov in začasne ukrepe, ki so potrebni, če proračun pred začetkom poslovnega leta ni potrjen.
\n
3.Svetu se predložijo drugi proračuni za programe in dejavnosti, ki jih financirajo drugi subjekti.
\n

V. člen – Upravljanje denarnih sredstev Generalni direktor kot skupna sredstva upravlja denarna sredstva agencije, ki jih vplačajo države članice. Nastale obresti se v skladu s pravili iz finančnih predpisov knjižijo v dobro posamezne države članice.

\n

VI. člen – Računovodenje 1. Finančni sistem in sistem stroškovnega računovodstva agencije sta glavni finančni evidenci dejavnosti in operacij agencije. S točnim in pravočasnim evidentiranjem finančnih transakcij ter opredelitvijo in merjenjem stroškov podpira učinkovito upravljanje virov agencije ter nadzor nad njimi.

\n
2.Finančni računovodski sistem agencije upošteva splošno sprejeta računovodska načela in uporablja mednarodne računovodske standarde javnega sektorja za objavo svojih letnih računovodskih izkazov.
\n
3.Generalni direktor zagotovi, da so poslovne knjige zanesljiva in popolna evidenca letnih finančnih dejavnosti agencije ter zvest prikaz njenega finančnega stanja ob koncu vsakega poslovnega leta.
\n
4.Vsako leto do 31. oktobra generalni direktor svetu predloži v potrditev in kot razrešnico vodstvu revidirane letne računovodske izkaze za prejšnje leto.
\n

VII. člen – Prispevki 1. Dejavnosti in programi, predvideni v V. členu konvencije, se financirajo s prispevki držav članic, ocenjenimi v skladu s XIII. členom konvencije.

\n
2.Ko država pristopi h konvenciji v skladu z XXII. členom konvencije, se ponovno ocenijo prispevki drugih držav članic. Nova lestvica, ki začne veljati z dnem, ki ga določi svet, se določi na podlagi statističnih podatkov o nacionalnem dohodku za leta, ki so bila upoštevana pri izračunu obstoječe lestvice.
\n
3.Finančni predpisi urejajo plačevanje prispevkov, tako da se zagotovi pravilno financiranje agencije.
\n
4.Generalni direktor države članice uradno obvesti o znesku njihovih prispevkov in datumih plačila.
\n

VIII. člen – Notranji nadzor Generalni direktor uvede celovit sistem notranjega nadzora za spremljanje uspešnosti in doseganja ciljev, ocenjevanje gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti operacij ter preverjanje njihove pravilnosti in skladnosti z veljavnimi pravili in predpisi.

\n

IX. člen – Zunanji nadzor 1. Neodvisna revizijska komisija pregleda poslovne knjige, računovodske izkaze in finančno poslovodenje agencije. Svet z dvotretjinsko večino glasov vseh držav članic imenuje države članice, ki so v pravičnem vrstnem zaporedju povabljene, da imenujejo za člane komisije revizorje, če je le mogoče, izmed svojih izkušenih revizorjev v javni upravi. Predsedujoči revizijski komisiji je eden njenih članov, ki mu teče predzadnje leto mandata.

\n
2.Namen revizije je preveriti, ali so letni finančni izkazi v skladu s poslovnimi knjigami in evidencami agencije ter ali so zakoniti in točni, ter navedeno potrditi. Po koncu posameznega poslovnega leta komisija sestavi poročilo, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov in nato predloži svetu. Komisija poroča tudi o ekonomskem upravljanju finančnih virov agencije.
\n
3.Revizijska komisija opravlja tudi druge naloge, ki jih določajo finančni predpisi, in ima vedno dostop do vseh poslovnih knjig in evidenc, potrebnih za revizijo. Dostop do tajnih podatkov urejajo ustrezna pravila in predpisi.
\n

X. člen – Finančni predpisi Podrobna pravila za izvajanje priloge II in drugih ustreznih določb konvencije določajo finančni predpisi, ki jih potrdi svet.

\n

PRILOGA III IZBIRNI PROGRAMI IZ PODODSTAVKA b PRVEGA ODSTAVKA V. ČLENA KONVENCIJE I. člen 1. Predsednik sveta pošlje predlog za izvedbo izbirnega programa iz pododstavka b prvega odstavka V. člena vsem državam članicam, da ga proučijo.

\n
2.Ko je svet v skladu s točko (i) pododstavka c petega odstavka XI. člena konvencije sprejel izvajanje izbirnega programa v okviru agencije, država članica, ki ne namerava sodelovati v tem programu, v treh mesecih uradno izjavi, da ne želi sodelovati v programu; sodelujoče države v skladu s prvim odstavkom III. člena sestavijo izjavo, v kateri opredelijo: a. faze programa; b. pogoje izvedbe programa, vključno s časovnico, okvirno finančno ovojnico in podovojnicami za faze programa, ter druge določbe o vodenju in izvajanju programa; c. lestvico prispevkov, določeno v skladu z drugim odstavkom XIII. člena konvencije; d. trajanje in višino prve zavezujoče finančne obveznosti.
\n
3.Izjava se pošlje svetu v vednost skupaj z osnutkom izvedbenih pravil, ki se mu predloži v potrditev.
\n
4.Če sodelujoča država ne more sprejeti določb v izjavi in izvedbenih pravilih v roku, navedenem v izjavi, preneha biti sodelujoča država. Druge države članice lahko nato postanejo sodelujoče države, tako da sprejmejo te določbe v skladu s pogoji, ki jih določijo sodelujoče države.
\n

II. člen 1. Program se izvede v skladu z določbami konvencije, in če ta priloga ali izvedbena pravila ne določajo drugače, v skladu z veljavnimi pravili in postopki v agenciji. Odločitve sveta se sprejemajo v skladu s to prilogo in izvedbenimi pravili. Če v prilogi ali izvedbenih pravilih ni specifičnih določb, se uporabljajo pravila glasovanja iz konvencije ali poslovnika sveta.

\n
2.Odločitve o začetku nove faze se sprejmejo z dvotretjinsko večino glasov vseh sodelujočih držav pod pogojem, da ta večina predstavlja najmanj dve tretjini prispevkov za program. Če ni mogoče sprejeti odločitve o začetku nove faze, se sodelujoče države, ki kljub temu želijo nadaljevati program, posvetujejo med seboj in določijo pogoje za njegovo nadaljevanje. O tem poročajo svetu, ki sprejme vse potrebne ukrepe.
\n

III. člen 1. Če program vključuje fazo določitve projekta, sodelujoče države ob koncu faze ponovno ocenijo stroške programa. Če ponovna ocena pokaže več kot 20 % višji znesek stroškov od okvirne finančne ovojnice iz I. člena, lahko katera koli sodelujoča država preneha sodelovati v programu. Sodelujoče države, ki kljub temu želijo nadaljevati program, se posvetujejo med seboj in določijo pogoje za njegovo nadaljevanje. O tem poročajo svetu, ki sprejme vse potrebne ukrepe.

\n
2.V vsaki fazi, kot so določene v izjavi, svet z dvotretjinsko večino glasov vseh sodelujočih držav sprejme letne proračune v posamezni finančni ovojnici ali podovojnicah.
\n
3.Svet določi postopek, ki omogoča spremembe finančne ovojnice ali podovojnic, če se spremenijo cene.
\n
4.Ko je treba finančno ovojnico ali podovojnico spremeniti iz razlogov, ki niso navedeni v prvem in tretjem odstavku, sodelujoče države uporabijo ta postopek: a. nobena sodelujoča država ni upravičena prenehati sodelovati v programu, razen če skupni stroški presegajo 20 % prvotne finančne ovojnice ali spremenjene ovojnice, določene v skladu s postopki iz prvega odstavka; b. če skupni stroški presegajo 20 % ustrezne finančne ovojnice, katera koli sodelujoča država lahko preneha sodelovati v programu. Tiste države, ki kljub temu želijo nadaljevati program, se posvetujejo med seboj, določijo pogoje za njegovo nadaljevanje ter o tem poročajo svetu, ki sprejme vse potrebne ukrepe.
\n

IV. člen Agencija, ki deluje v imenu sodelujočih držav, je lastnica satelitov, vesoljskih sistemov in drugih predmetov, narejenih v okviru programa, ter objektov, naprav in opreme za njegovo izvedbo. O prenosu lastništva odloča svet.

\n

V. člen 1. Če država članica konvencijo odpove, preneha njeno sodelovanje v vseh programih, v katerih je sodelovala. Za pravice in obveznosti na podlagi teh programov se uporablja XXIV. člen konvencije.

\n
2.Prekinitev iz drugega odstavka II. člena in prenehanje iz prvega odstavka III. člena in pododstavka b četrtega odstavka III. člena začneta veljati z dnem, ko svet prejme informacije iz teh členov.
\n
3.Sodelujoča država, ki se odloči, da ne bo več nadaljevala programa v skladu z drugim odstavkom II. člena, ali se odloči prenehati sodelovati v programu v skladu s prvim odstavkom III. člena in pododstavkom b četrtega odstavka III. člena, obdrži pravice, ki jih pridobijo sodelujoče države, do dne začetka veljavnosti prenehanja sodelovanja. Potem nima več nobene pravice ali obveznosti na podlagi preostalega dela programa, v katerem ne sodeluje več. Še naprej je dolžna financirati svoj delež izdatkov, ki ustreza odobrenim in porabljenim sredstvom za plačila v proračunu za tekoče poslovno leto ali prejšnja poslovna leta ter se nanaša na fazo programa, katere izvajanje je v teku. Sodelujoče države pa se lahko z izjavo soglasno odločijo, da je država, ki se odloči za prekinitev programa ali prenehanje sodelovanja v programu, še naprej dolžna financirati svoj celotni delež prvotne ovojnice ali podovojnic programa.
\n

VI. člen 1. Za prekinitev programa se sodelujoče države lahko odločijo z dvotretjinsko večino glasov vseh sodelujočih držav, ki k programu prispevajo najmanj dve tretjini vseh prispevkov.

\n
2.Agencija uradno obvesti sodelujoče države o dokončanju programa v skladu z izvedbenimi pravili; ob prejemu takega uradnega obvestila izvedbena pravila prenehajo veljati.
\n

PRILOGA IV INTERNACIONALIZACIJA NACIONALNIH PROGRAMOV I. člen Glavni cilj internacionalizacije nacionalnih programov je, da vsaka država članica drugim državam članicam omogoči sodelovanje v okviru agencije v novem civilnem vesoljskem projektu, ki ga namerava izvesti samostojno ali v sodelovanju z drugo državo članico. S tem namenom: a. država članica uradno obvesti generalnega direktorja agencije o takem projektu pred začetkom njegove faze B (faza določitve projekta); b. časovnica in vsebina predlogov za sodelovanje v projektu drugim državam članicam omogočita prevzeti precejšnji del dela; agenciji se dovolj zgodaj sporočijo razlogi, zaradi katerih to ne bi bilo praktično, in zahteve, ki jih država članica kot pobudnica projekta želi uveljaviti pri delitvi dela pri drugih državah članicah; c. država članica kot pobudnica projekta pojasni svoje predloge za tehnično vodenje projekta in pri tem navede razloge; d. si država članica kot pobudnica projekta po najboljših močeh prizadeva upoštevati vse razumne odgovore, pod pogojem, da je sporazum sklenjen v časovnem okviru, kot ga zahtevajo projektne odločitve, glede stroškov ter načina delitve stroškov in dela; država članica kot pobudnica projekta nato predloži uradni predlog v skladu s prilogo III o kraju izvedbe projekta v skladu s pogoji priloge III; e. izvedba projekta v okviru agencije ni izključena samo zaradi tega, ker projekt k sodelovanju ni pritegnil drugih držav članic v obsegu, ki ga je prvotno predlagala država članica kot pobudnica projekta.

\n

II. člen Države članice si po najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da dvo- in večstranski vesoljski projekti, ki jih izvajajo skupaj z državami nečlanicami, ne vplivajo na znanstvene, gospodarske ali industrijske cilje agencije. Še zlasti: a. o takšnih projektih obvestijo agencijo, če presodijo, da to ne bo vplivalo na projekte; b. o tako sporočenih projektih razpravljajo z drugimi državami članicami, da opredelijo širši krog sodelujočih. Če je mogoče razširiti krog sodelujočih, se uporabijo postopki iz pododstavkov od b do e I. člena.

\n

PRILOGA V INDUSTRIJSKA POLITIKA I. člen 1. Pri izvajanju industrijske politike iz VII. člena konvencije generalni direktor ravna v skladu z določbami te priloge in navodili sveta.

\n
2.Svet spremlja razvoj industrijskega potenciala in industrijske strukture na področju dejavnosti agencije, in sicer zlasti: a. splošne strukture industrije in industrijskih združenj; b. stopnjo želene specializacije v industriji in načine, kako jo doseči; c. usklajevanje ustreznih nacionalnih industrijskih politik; d. povezave z ustreznimi industrijskimi politikami drugih mednarodnih teles; e. odnos med zmogljivostjo industrijske proizvodnje in potencialnimi trgi; f. vzpostavljanje stikov z industrijo z namenom spremljanja in po potrebi prilagajanja industrijske politike agencije.
\n

II. člen 1. Pri oddaji vseh naročil agencija daje prednost industriji in organizacijam držav članic. V okviru posameznega izbirnega programa iz pododstavka b prvega odstavka V. člena konvencije imajo še zlasti prednost industrija in organizacije sodelujočih držav.

\n
2.Svet določi, ali agencija sme odstopati od te preferenčne klavzule in v kakšnem obsegu.
\n
3.Za odgovor, ali podjetje pripada eni od držav članic, se upoštevajo ta merila: lokacija sedeža podjetja, centrov odločanja in raziskovalnih centrov ter ozemlje, na katerem naj bi se opravljalo delo. Ob dvomu svet odloči, ali podjetje pripada eni od držav članic ali ne.
\n

III. člen 1. Generalni direktor v zgodnji fazi oddaje naročila in pred objavo javnega naročila predloži svetu v potrditev svoj predlog politike naročanja za vsako naročilo: a. katerega ocenjena vrednost presega omejitve, ki so določene s pravili o industrijski politiki in odvisne od narave dela, ali b. ki po mnenju generalnega direktorja ni ustrezno urejeno s pravili o industrijski politiki ali dodatnimi smernicami sveta ali je lahko v nasprotju s takšnimi pravili ali smernicami.

\n
2.Svet občasno uvede dodatne smernice iz pododstavka b prvega odstavka, če meni, da so v pomoč pri opredelitvi področij, za katera je potreben predhodni predlog v skladu s prvim odstavkom.
\n
3.Naročila agencije oddaja neposredno generalni direktor brez nadaljnjega sodelovanja sveta, razen če: a. se na podlagi ocene prejetih ponudb priporoča izbira ponudnika v nasprotju s predhodnimi navodili sveta v skladu s prvim odstavkom ali s splošnimi smernicami o industrijski politiki, sprejetimi na podlagi študij sveta v skladu z drugim odstavkom I. člena; generalni direktor nato predloži zadevo svetu v odločanje in pojasni, zakaj meni, da je odstopanje potrebno, ter navede, ali bi bilo iz tehničnih, operativnih ali drugih razlogov priporočljivo, da svet sprejme drugo odločitev; b. se svet iz specifičnega razloga odloči za pregled pred oddajo naročila.
\n
4.Generalni direktor v rednih časovnih presledkih, ki jih je treba določiti, poroča svetu o naročilih, oddanih v prejšnjem obdobju, in o načrtovanih naročilih za naslednje obdobje, da svet lahko spremlja izvajanje industrijske politike agencije.
\n

IV. člen Geografsko porazdelitev pogodb agencije urejajo v nadaljevanju navedena splošna pravila:

\n
1.Koeficient celotnega povračila državi članici je razmerje med njenim odstotkom skupne vrednosti vseh pogodb, sklenjenih med vsemi državami članicami, in njenim skupnim prispevkom v odstotkih. Za izračun koeficienta celotnega povračila pa se ne upoštevajo pogodbe, sklenjene v državah članicah v okviru programa, ali prispevki držav članic v okviru programa: a. skladnega z VIII. členom Konvencije o ustanovitvi Evropske organizacije za raziskovanje vesolja, pod pogojem, da takšen dogovor vključuje določbe za ta namen ali posledično to soglasno potrdijo vse sodelujoče države; b. skladnega s pododstavkom b prvega odstavka V. člena te konvencije, pod pogojem, da to soglasno potrdijo vse prvotno sodelujoče države.
\n
2.Za izračun koeficienta povračila se vrednost pogodbe ponderira glede na njen tehnološki pomen. Ponderje določi svet. Za eno pogodbo večje vrednosti se lahko uporabi več kot en ponder.
\n
3.Pri porazdelitvi pogodb, ki jih sklene agencija, je v idealnem primeru v vseh državah vrednost koeficienta celotnega povračila 1.
\n
4.Koeficienti povračila se izračunajo vsako četrtletje in se skupaj navedejo za namene uradnih pregledov iz petega odstavka.
\n
5.Uradni pregledi geografske porazdelitve pogodb se opravijo vsakih pet let z vmesnim pregledom pred koncem tretjega leta.
\n
6.Med uradnimi pregledi stanja mora biti geografska porazdelitev pogodb taka, da ob vsakem uradnem pregledu skupni koeficient celotnega povračila vsake države članice znatno ne odstopa od idealne vrednosti. Ob vsakem uradnem pregledu lahko svet spremeni vrednost spodnje omejitve skupnega koeficienta povračila za naslednje obdobje, pod pogojem, da vrednost omejitev nikoli ni nižja od 0,8.
\n
7.Za različne skupine pogodb, ki jih določi svet, zlasti pogodbe za napredne raziskave in razvoj ter tehnologijo, povezano s projektom, se pripravijo ločene ocene koeficientov povračil in o ocenah se poroča svetu. Generalni direktor o teh ocenah razpravlja s svetom v rednih časovnih presledkih, ki se določijo, in predvsem ob vmesnem pregledu, da se določijo ukrepi, potrebni za odpravo nesorazmerij.
\n

V. člen Če se med dvema uradnima pregledoma ugotovi trend, ki kaže, da bo koeficient celotnega povračila državi članici verjetno nižji od vrednosti spodnje omejitve, določene v skladu s šestim odstavkom IV. člena, generalni direktor svetu predloži predloge, v katerih ima izboljšanje stanja prednost pred pravili agencije o oddaji naročil.

\n

VI. člen Država članica mora soglašati z vsako odločitvijo, ki je bila sprejeta na podlagi industrijske politike in zaradi katere določeno podjetje ali organizacija države članice ne more oddati ponudbe za naročilo agencije na določenem področju. * * * V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali konvencijo.

\n

SESTAVLJENO v Parizu 30. maja 1975 v nemškem, angleškem, španskem, francoskem, italijanskem, nizozemskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, v enem izvirniku, ki se deponira v arhivu francoske vlade, ki pošlje overjene kopije vsem državam podpisnicam in pristopnicam.

\n

Verodostojnost besedil konvencije, sestavljenih v drugih uradnih jezikih držav članic agencije, se potrdi s soglasno odločitvijo vseh držav članic. Takšna besedila se deponirajo v arhivu francoske vlade, ki pošlje overjene kopije vsem državam podpisnicam in pristopnicam.

\n

3. člen

\n

Za izvajanje konvencije skrbi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

\n

4. člen

\n

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

\n

Št. 630-02/24-2/11 Ljubljana, dne 23. oktobra 2024 EPA 1722-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica Kazalo Na vrh

", "next": 0}