Čas hranjenja podatkov v SISBON + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.04.2009 Številka: 0712-123/2009/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 23.03.2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je banka, pri kateri naj bi pred osmimi leti domnevno imeli dolg (katerega poplačila pa banka nikoli ni poskusila izterjati po sodni poti), podatke o obstoju tega dolga vnesla v sistem SISBON. S tem vam je zaradi medbančne izmenjave podatkov o komitentih onemogočila najetje kredita pri drugi banki. Banka je vašo zahtevo za izbris podatka o dolgu iz sistema SISBON zavrnila. V zvezi s tem nas sprašujete ali ima banka pravico vnesti v sistem SISBON podatek o dolgu, ki sega v leto 2001? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da daje deseti odstavek 390.a člena ZBan-1 banki podlago, da v primeru, ko oseba zamudi z izpolnitvijo posamezne obveznosti do banke v znesku, ki presega deset eurov in je obdobje zamude daljše od 90 dni, podatke o tem hrani v sistemu SISBON še štiri leta po prenehanju obveznosti. V kolikor torej obveznost z vaše strani do banke še ni prenehala, ima banka ta podatek pravico hraniti, če pa so od prenehanja obveznosti minila več kot štiri leta, lahko od banke zahtevate izbris tega podatka, ki ga mora banka izvršiti v roku treh delovnih dni od prejema vašega ugovora. Če podatka na podlagi vašega ugovora banka ne bo izbrisala, lahko Informacijskemu pooblaščencu podate prijavo. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1-UPB1 je sistemski zakon, s katerim se določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatki se v skladu z določbo
- člena ZVOP-1-UPB1 lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti le-ta predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, v katerega sodijo banke, opredeljuje
- člen ZVOP-1-UPB
- Ta v
- odstavku določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Čeprav v vašem primeru niste osebno privolili v obdelavo vaših osebnih podatkov in torej ne gre za tovrstno pravno podlago, na kateri bi bil upravljavec osebnih podatkov (banka in hranilnice) upravičen obdelovati vaše osebne podatke, pa je treba upoštevati določbe Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08 in 19/09; v nadaljevanju ZBan-1), ki kot specialni zakon izrecno ureja vprašanje izmenjave informacij o boniteti strank. Praviloma mora banka kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke (
- člen ZBan-1). Kot izrecna izjema od tega pravila je v
- točki
- odstavka
- člena ZBan-1 določeno, da dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja za izmenjavo informacij o boniteti strank med bankami, znotraj bančne skupine ali med bankami držav članic za namen upravljanja s kreditnim tveganjem. Po določbah
- člena ZBan-1 so nadalje vse banke dolžne organizirati sistem za izmenjavo informacij o boniteti strank ter morajo v ta sistem posredovati informacije o boniteti svojih strank. Združenje bank Slovenije je v skladu z navedenim vzpostavilo slovenski informacijski sistem bonitet komitentov bank in hranilnic (v nadaljevanju: SISBON), ki deluje od
- januarja
- Na navedeni zakonski podlagi (ZBan-1) so torej banke in hranilnice v Sloveniji kot upravljavci osebnih podatkov dolžne posredovati v ta informacijski sistem osebne podatke, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti njihovih komitentov - fizičnih oseb. Ob vsaki nameravani sklenitvi novega posla je tako banka v vlogi uporabnika osebnih podatkov upravičena preveriti v SISBON informacije o boniteti fizične osebe z namenom upravljanja s kreditnim tveganjem oziroma, poenostavljeno, zaradi ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilca. Ob sklepanju novih poslov z banko se od uvedbe omenjenega informacijskega sistema SISBON v bankah prakticira pisna privolitev fizične osebe (komitenta), s katero posameznik privoli v obdelavo svojih osebnih podatkov v banki v zvezi z vsemi posli, ki jih zanj opravlja, vnos tako pridobljenih podatkov pa banka na podlagi Zban-1 mora vnesti v SISBON. Vaša banka je torej dolžna podatke o dolgu posredovati v SISBON in za to ne potrebuje vaše privolitve, vas pa zanima še, kako stari dolgovi se vpisujejo v sistem in kdaj pride do izbrisa. 390.a člen ZBan-1 podrobneje določa zbiranje in obdelovanje ter sistem izmenjave informacij o boniteti strank med bankami. V
- točki četrtega odstavka 390.a člena ZBan-1 je določen najmanjši znesek dolga in najkrajši rok zamude z izpolnitvijo obveznosti za pravne posle iz
- do
- točke iste določbe. Informacijo o dolgu sme tako banka posredovati v SISBON, če ta znaša najmanj deset evrov in ste z obveznostjo v zamudi več kot devetdeset dni. Podatke o posameznih poslih iz
- do
- točke četrtega odstavka 390.a člena ZBan-1 pa je v skladu s
- točko desetega odstavka 390.a člena ZBan-1 dovoljeno hraniti še štiri leta po prenehanju obveznosti. Po poteku tega roka, je banka dolžna izvršiti izbris podatka, in sicer v treh delovnih dneh po prejemu ugovora stranke. Enak rok velja tudi za izbris v primeru, ko banka sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek (osmi odstavek 390.a člena). Glede na večletno oddaljenost nastanka terjatve pa bi morda v vašem primeru kazalo pri banki preveriti, ali obveznost še obstaja oz. ali in kdaj je prenehala. V primeru, da so od prenehanja obveznosti minila več kot štiri leta, lahko kot navedeno zgoraj od banke zahtevate izbris tega podatka iz sistema SISBON, ki ga mora banka izvršiti v roku treh delovnih dni od prejema vašega ugovora. Če obveznost oz. dolg še obstaja, pa banka tega podatka iz SISBON ne sme izbrisati. Ugotavljanje višine dolga in spor o tem, ali dolg sploh obstaja ali ne, pa ni pristojnost Pooblaščenca, temveč sodna pristojnost. Pooblaščenec še pojasnjuje, da je novela ZBan-1 (c), ki je določila roke hrambe teh podatkov, začela veljati 28.3.2009, zato je možno, da vam je banka izbris zavrnila še po starih določbah zakona, ki niso regulirale te pravice posameznika. Zato vam predlagamo, da ponovno zahtevate izbris. Če banka vašemu ugovoru ne bo ugodila v roku 3 dni, se lahko pritožite Informacijskemu pooblaščencu, ki bo ukrepal v skladu s pooblastili, ki jih ima v
- členu Zban-
- Informacijski pooblaščenec namreč banko lahko kaznuje z globo od 12.000 do 120.000 eurov, če napačnega podatka ne izbriše v treh delovnih dneh po prejemu ugovora svoje stranke ali po dnevu, ko sama ugotovi, da je v sistemu zajet napačen podatek (osmi odstavek 390.a člena). S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026