← Slovenija

Ştroški seznanitve z lastnimi osebnimi podatki zapornika - IPRS

Ştroški seznanitve z lastnimi osebnimi podatki zapornika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.05.2009 Številka: 0712-171/2009/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nam postavljate različna vprašanja v zvezi s pravico obsojenca, ki prestaja zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... (v nadaljevanju: Zavod), do pridobitve fotokopij določenih dokumentov iz svojega spisa. Navajate, da je obsojenec brez lastnih sredstev, kljub temu pa so mu na Zavodu zavrnili brezplačne fotokopije dokumentov iz njegovega spisa. Poleg tega se vam zdi sporno, da sta dva druga obsojenca z istim socialnim statusom in sklicujoč se na isti pravilnik o zaračunavanju stroškov že prišla do brezplačnih fotokopij dokumentov iz lastnih spisov. Konkretno nas sprašujete:
  3. Je tako ravnanje ZPKZ ..., v skladu z zakonom in po katerem členu?
  4. Je sploh dopustno uporabljati zakonska določila iz obeh zakonov (ZVOP in ZUP), pri tem pa zakona obravnavata dve popolnoma različni področji?
  5. Ali je zakonsko kakorkoli dopustna taka diskriminacija, po katerem členu katerega zakona?
  6. Ali je zakonito, da zaradi manjka sredstev obsojenec tako ne more do fotokopij podatkov iz spisa, ki se nanašajo nanj in po katerem členu katerega zakona ali pravilnika?
  7. Na koga se lahko v primeru, da gornje predstavlja kršitev, obsojenec obrne in na kakšen način?
  8. Lahko v tem primeru kakorkoli posreduje Urad Informacijske pooblaščenke in kako je treba podati prijavo? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  9. točke
  10. odstavka
  11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  12. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: ZVOP-1 opredeljuje pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pa določa, da lahko upravljavec posamezniku zaračunava ceno materialnih stroškov, lahko pa mu tudi posreduje podatke brezplačno. Konkretno področje ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki omogoča obsojencu seznanitev z lastnimi osebnimi podatki iz zbirke podatkov o obsojencih. Na podlagi tega zakona je bi sprejet Pravilnik o načinu zbiranja podatkov in vodenju zbirke podatkov o obsojencih, ki predvideva plačljivo posredovanje fotokopij dokumentov iz osebnega spisa obsojenca. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je dopustno, da upravljavec posamezniku zaračuna materialne stroške (po sprejetem ceniku, objavljenem na spletni strani Pooblaščenca: http://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov/ pravilnik-o-zaracunavanju-stroskov-pri-izvrsevanju-pravice-posameznika-do-seznanitve-z-lastnimi-osebnimi-podatki ). Za odgovore na vprašanja glede diskriminatornega zaračunavanja stroškov Pooblaščenec ni pristojen, za interpretacijo omenjenih pravilnikov pa se lahko obrnete tudi na Ministrstvo za pravosodje. O b r a z l o ž i t e v:
  13. Splošno o pravici do vpogleda v lastne osebne podatke Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (
  14. člen ZVOP-1). Po določilu
  15. točke
  16. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s
  17. odstavkom
  18. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju: Ustava RS) je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki) in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v ZVOP-1, v
  19. členu, po katerem mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Potrebno je opozoriti še na
  20. člen ZVOP-1, ki izjemoma dopušča omejitev pravic posameznika iz
  21. člena ZVOP-1, kar pa je mogoče storiti le s posebnim zakonom, pri čemer se omejitve lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. Tako je pravice mogoče omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Postopek seznanitve z osebnimi podatki je urejen v
  22. členu ZVOP-1 in določa, da se zahteva iz
  23. člena tega zakona vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. V nadaljevanju isti člen določa, da mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. Zakon nadalje določa, da mora izpis iz
  24. točke
  25. člena (glej zgoraj) upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. Ob tem zakon določa tudi, da, če upravljavec ne ravna v skladu z
  26. in
  27. odstavkom, se šteje, da je zahteva zavrnjena. Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
  28. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. Upravljavec lahko posamezniku zaračunava zgolj materialne stroške po vnaprej določenem ceniku, ustne informacije, potrdila in pojasnila pa so brezplačna.
  29. Vpogled v zbirko podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora
  30. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/2000, 59/2002, 113/2005-ZJU-B, 70/2006, 110/2006-UPB1, 76/2008 110/2006; v nadaljevanju ZIKS-1) določa:

(1)Osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih se shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora se podatki arhivirajo in se hranijo trajno.
(2)Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten le upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, in osebi, na katero se podatki nanašajo.
(3)Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo.
  1. člen tega zakona predvideva sprejem podzakonskega predpisa, ki bo urejal način zbiranja podatkov in vodenja zbirke podatkov o obsojencih. Ta člen namreč določa, da minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše način zbiranja podatkov in vodenja zbirke podatkov po tem zakonu, kakor tudi postopek za ugotavljanje negativnega vpliva podatkov, ki v smislu tretjega odstavka
  2. člena tega zakona niso dostopni osebi, na katero se nanašajo. Obveznost sprejema podzakonskega predpisa je bila izpolnjena s sprejemom Pravilnika o načinu zbiranja podatkov in vodenju zbirke podatkov o obsojencih (Uradni list RS, št. 26/2002; v nadaljevanju Pravilnik o načinu zbiranja podatkov). Na vaše vprašanje v zvezi s stroški posredovanja fotokopij dokumentov iz spisa obsojenca odgovarja
  3. člen navedenega Pravilnika o načinu zbiranja podatkov. Le-ta v
  4. odstavku namreč določa, da je na pisno zahtevo osebe na prestajanju kazni pooblaščena oseba dolžna omogočiti vpogled v zbirko osebnih podatkov in v njen osebni spis. Proti plačilu dejanskih stroškov ji je dolžna omogočiti tudi prepisovanje, izpis ali fotokopiranje dokumentov iz osebnega spisa.
  5. odstavek določa, da se osebi na prestajanju kazni omogoči vpogled v njen osebni spis v navzočnosti pooblaščene osebe ali osebe, ki jo ona določi in ki mora paziti, da se dokumenti, ki so v osebnem spisu, ne odtujijo, poškodujejo ali uničijo. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v opisani situaciji za vpogled v lastne osebne podatke, ki ga primarno ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov, način izvrševanja te pravice pa opredeljujeta tako Pravilnik o načinu zbiranja podatkov kot tudi Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.
  6. Zaračunavanje stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ZVOP-1 v
  7. odstavku
  8. člena določa, da minister za pravosodje na podlagi predloga Informacijskega pooblaščenca s pravilnikom predpiše cenik zaračunavanja materialnih stroškov iz prejšnjega odstavka in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Cenik je bil predpisan s Pravilnikom o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Uradni list RS, št. 85/2007; v nadaljevanju Pravilnik o zaračunavanju stroškov). Pravilnik o zaračunavanju stroškov določa, da upravljavec lahko posamezniku zaračunava ceno materialnih stroškov, lahko pa mu tudi posreduje podatke brezplačno. Glede na navedeno, Pravilnik o zaračunavanju stroškov torej določa le, da upravljavec lahko posreduje podatke brezplačno, vendar pa niti Pravilnik o zaračunavanju stroškov niti ZVOP-1 ne poznata pravice do brezplačnega posredovanja fotokopij. Nasprotno. Pravilnik o načinu zbiranja podatkov določa, da je upravljavec dolžan osebi na prestajanju zaporne kazni omogočiti prepis ali fotokopije dokumentov iz osebnega spisa proti plačilu dejanskih stroškov.
  9. Sklepno Glede na to, da navedena pravilnika omogočata upravljavcu zaračunavanje stroškov posredovanja (kopij) dokumentov in glede na to, da v svojem sporočilu ne navajate, da bi zaporniku dejansko zavrnili seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, se Pooblaščenec zaradi svojih zakonsko omejenih pristojnosti ne more opredeljevati do vprašanja diskriminacije pri zaračunavanju stroškov. Če pa bi upravljavec osebnih podatkov zavrnil zahtevo posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz
  10. člena ZVOP-1, je Pooblaščenec skladno s
  11. odstavkom
  12. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi posameznika. V primeru zavrnitve se lahko posameznik torej obrne na Pooblaščenca, ki bo obravnaval njegovo pritožbo. Vzorec pritožbe zaradi kršitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki najdete na naši spletni strani na naslovu http://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Ustava RS v
  13. členu opredeljuje pravico do pravnega sredstva, in sicer vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pravico konkretizira Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, s spremembami in dopolnitvami; ZUS-1) v
  14. odstavku
  15. člena, ki določa, da v upravnem sporu odloča sodišče med drugim o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pooblaščenec sicer ni pristojen za razlago določb ZUS-1 ter ostalih zakonov, zato vam lahko svetujemo le, da se zapornik, če meni, da so mu bile kršene ustavne pravice (zaradi domnevnega diskriminatornega razlikovanja), obrne na Varuha človekovih pravic ali skuša pomoč poiskati preko Pravno-informacijskega centra ali odvetnika. Zakonsko opredeljene pristojnosti Pooblaščenca namreč ne omogoča obravnavanja vprašanja, ali gre za diskriminatorno razlikovanje med posamezniki. Za interpretacijo omenjenih pravilnikov pa se lahko obrnete tudi na Ministrstvo za pravosodje. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.