Šolska raziskovalna naloga + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.11.2011 Številka: 0712-203/2011 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Informacijski pooblaščenec je
- 2011 prejel vaš dopis, v katerem nam pojasnjujete, da želite za raziskovalno nalogo v
- razredu preučiti spreminjanje osebnih imen učencev in učenk vaše šole skozi zgodovino. Da ne bi kršili predpisov o varstvu osebnih podatkov, nas sprašujete, kdo in kako lahko dostopa do teže dostopnih podatkov (npr. iz matične knjige). Pravite, da so osnovni podatki shranjeni na šoli in za zadnja leta ne bo težko dobiti podatkov o vpisanih učencih, vendar pa podatki učencev, ki so vašo šolo obiskovali pred več desetletji, niso tako lahko dostopni. Od upravljavcev lahko pridobite podatke o imenih (brez priimkov) učencev, ki so obiskovali vašo šolo, vendar le, če se posamezno ime pojavi več kot trikrat v posameznem letu – kar oneomogoča posameznikovo določljivost in na drugi strani zagotavlja, da ste za nalogo pridobile anonimizirane – statistične podatke . Na ta način torej prejmete podatke, ki se ne nanašajo na konkretno osebo in torej niso osebni podatki, zato ne pridete v navzkrižje z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Če bi šola delala raziskavo na svojih podatkih – torej na podatkih, ki jih sama upravlja, bi to po mnenju pooblaščenca lahko storila tudi tako, da bi za obdelavo osebnih podatkov (imen učencev) pooblastila učiteljice – mentorice in določene učence, ki pod mentorstvom izvajajo raziskovalno nalogo. Sprva naj pojasnimo, da je varstvo osebnih podatkov urejeno v Zakonu o varstvu osebnih podatkov . Ta zakon pomaga skrbeti za to, da ne prihaja do neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v eno temeljnih človekovih pravic – pravico do zasebnosti oziroma pravico do varstva osebnih podatkov. Ravnanje z osebnimi podatki (pridobivanje, shranjevanje, objavljanje itd.) zakon poimenuje s strokovnim izrazom "obdelava osebnih podatkov". Varstvo osebnih podatkov je torej najprej zagotovljeno na način, da se osebne podatke lahko obdeluje samo: - če to dovoli zakon; - če oseba (posameznik) to dovoli – če da svojo privolitev. Osebni podatki so le tisti podatki, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika. To pomeni, da če se po nekih podatkih ne da razpoznati osebe, ne da zlahka ugotoviti, za katero osebo točno gre, ne govorimo o osebnih podatkih. Vsak, ki ima osebne podatke in jih obdeluje, lahko skladno z nameni, za katere je pridobil osebne podatke, opravlja tudi notranjo analizo in statistiko. Zato lahko posamezne institucije opravijo analizo in vam posredujejo podatke, ki so razosebljeni, ki torej niso več osebni podatki, ker se nanašajo na določenega posameznika. To se lahko glede na vaš primer najlažje doseže tako, da vam posredujejo samo imena oseb, ki se pojavijo dovolj pogosto, da posamezne osebe niso več razpoznavne. Imena oseb, ki se pojavijo več kot trikrat v posameznem letu (če bi želeli imena po posameznih letih), niso več osebni podatki posameznih oseb. Lahko podamo primer: Marija je bilo včasih zelo pogosto ime, danes pa ni več. Če je vašo šolo recimo leta 2008 obiskovala ena Marija, se lahko točno ve ali poišče, za katero Marijo gre, če pa jih je leta 1954 vašo šolo obiskovalo 14, samo po osebnem imenu ni mogoče ugotoviti, katera Marija je katera. Po drugi strani je dandanes pogosto ime Rok, ki je bilo včasih redko. Če je ime zelo redko, se po navadi lahko ugotovi, kateri osebi pripada, če pa je dovolj pogosto, se tega ne da ugotoviti, zato ne gre za osebni podatek. Podatek je "osebni podatek" torej le takrat, kadar se po njem osebo lahko določi, razpozna. V takšnem primeru lahko torej ne glede na Zakon o varstvu osebnih podatkov pridobite želene podatke. Edina možnost, da od upravljavcev (upravne enote, občine…) pridobite osebna imena šolarjev, ki so obiskovali vašo šolo, je, če vam podatke posredujejo na tak način, da osebe niso določljive (razpoznavne), torej če se imena pojavijo več kot trikrat v generaciji učencev. Podatke lahko pridobite tudi v Arhivu Republike Slovenije oziroma v pokrajinskih arhivih pod pogojem, da imajo status javnega arhivskega gradiva. Če bi šola delala raziskavo na svojih podatkih – torej na podatkih, ki jih sama upravlja, bi to po mnenju pooblaščenca lahko storila tudi tako, da bi za obdelavo osebnih podatkov (imen učencev) pooblastila učiteljice – mentorice in določene učence, ki pod mentorstvom izvajajo raziskovalno nalogo. Če imate še kakšno vprašanje, nas lahko vi ali vaši mentorici pokličete tudi po telefonu. Lep pozdrav in veliko uspeha! Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026