← Slovenija

10. člen ZOdv VS 19. člen ZDavP-2 - IPRS

  1. člen ZOdv VS
  2. člen ZDavP-2 + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
  4. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.06.2012 Številka: 0712-1/2012/1919 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste poslali dopis, v katerem prosite za posredovanje, saj vam Davčni urad Hrastnik ne želi posredovati podatkov, ki jih potrebujete za vložitev izvršbe zoper dolžnika vaše stranke. Vsi ostali davčni uradi vam podatke vestno sporočajo, saj jih potrebujete za sodni postopek, v konkretnem primeru pa gre očitno za osebno poznanstvo med dolžnikom in kontrolorjem, ki je pripravil odgovor. Iz priloženega dokumenta Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) izhaja, da ste zahtevali posredovanje podatkov o dohodki in premoženju nekega posameznika, kot pravno podlago pa ste navedli
  5. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s sprem., v nadaljevanju ZOdv). V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zakon o odvetništvu (ZOdv) v
  9. členu daje odvetnikom pravno podlago za pridobivanje podatkov od upravljavcev osebnih podatkov za potrebe opravljanja odvetniškega dela. Nabor podatkov, do katerih je upravičen odvetnik, je omejen z drugim odstavkom tega člena, kjer je določeno, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Podatki, ki so davčna tajnost, torej tudi tisti, ki se nanašajo na posameznika, so najprej varovani v okviru varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, nato pa še posebej po ZDavP-
  10. Zato so to takšni podatki, ki se uvrstijo v drugi odstavek
  11. člena ZOdv in odvetnik do njih ni upravičen na podlagi
  12. člena ZOdv. Osebni podatki se v javnem sektorju, v katerega skladno z
  13. členom ZVOP-1 sodi DURS lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Primarna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je torej DURS. Zato je treba v nadaljevanju obravnavati
  14. člen ZOdv. Ta v prvem odstavku
  15. člena določa, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Pooblaščenec je o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za posredovanje podatkov na podlagi prvega odstavka
  16. člena ZOdv izdelal mnenje, dostopno na tej povezavi http://bit.ly/McVDdF. Drugi odstavek
  17. člena ZOdv pa določa, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Ugotoviti je torej treba, ali so podatki s katerimi razpolaga DURS, in ki se nanašajo na posameznika, na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4 s sprem., v nadaljevanju ZDavP-2) v
  18. členu določa, da mora davčni organ kot zaupne (pod pojmom davčna tajnost) varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Ne glede na prej navedeno, se za davčno tajnost ne šteje davčna številka poslovnih subjektov, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja poslovni register. Iz prej navedene določbe
  19. člena ZDavP-2 sledi, da mora DURS kot davčno tajnost varovati, razen ene same izjeme (davčna številka poslovnih subjektov), vse podatke s katerimi razpolaga, torej tudi tiste, ki se nanašajo na posameznika in so varovani kot osebni podatki po ZVOP-
  20. ZDavP-2 v nadaljnjih členih od
  21. do vključno
  22. taksativno našteva subjekte, katerim se lahko posredujejo podatki, ki so davčna tajnost. Iz prej navedenih določb izhaja, da so subjekti zasebnega prava podrobno obravnavani samo v
  23. členu ZDavP-2, v vseh ostalih prej navedenih določbah pa ZDavP-2 obravnava upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil (med katere sodijo tudi banke v zvezi z izvrševanjem plačilnega prometa, nalog, ki ih imajo v zvezi z postopki izvršb in zavarovanj…). Iz prej navedenega po mnenju Pooblaščenca izhaja, da se je zakonodajalec odločil, da bo za podatke, s katerimi razpolaga DURS, določil enoten režim njihovega varovanja in obdelave pod pojmom davčna tajnost. Zato se podatki, s katerimi razpolaga DURS, ne glede na to, ali se nanašajo na fizično osebo ali poslovni subjekt, uvrstijo pod drugi odstavek
  24. člena ZOdv. Navedeno pomeni, da je DURS ravnal prav, ko vam je zahtevo za posredovanje podatkov zavrnil. Kot že navedeno pa ZDavP-2 posebej ureja primere, v katerih se razkrivajo podatki, ki so davčna tajnost. Kot je bilo že ugotovljeno so to lahko tudi osebni podatki, če se nanašajo na posameznika. V obravnavanem primeru je relevanten samo drugi odstavek
  25. člen ZDavP-2, ki določa, da lahko DURS osebi, ki dokaže, da je je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem (npr. upnik), razkrije naslednje podatke, če te podatke potrebuje v postopku: - osebno ime, prebivališče in vrsto prebivališča (stalno ali začasno) ter davčno številko; - ime oziroma naziv osebe, ki ni fizična oseba, njen sedež in naslov ter davčno številko; - podatke o znesku neplačanih davkov in o znesku preveč plačanih davkov ter podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov; - podatek o tem, ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka ali ne. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec, Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.