Pravica do izbrisa in odjave od prejemanja obvestil + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.01.2019 Številka: 0712-1/2019/106 Kategorije:Verske skupnosti --> Kategorije: Verske skupnosti Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Prosite za pojasnilo, kako naj zahtevate izbris vseh podatkov ter kako naj zahtevate popolno odjavo od vseh vsebin (fizična zvočna sporočila, informacije), saj ste iz Katoliške cerkve izstopili ter se odjavili že pred leti in niste več član ter naročnik teh vsebin. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila, ne moremo pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev. Iz vašega zaprosila izhaja, da ste na upravljavca že naslovili zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo ureja Splošna uredba v členu
- Upravljavec je o zahtevi dolžan odločiti s pisnim obvestilom. Zoper molk upravljavca (tj. če posamezniku ne odgovori v enomesečnem roku) ali zoper zavrnilni odgovor upravljavca je mogoča pritožba, za reševanje katere je pristojen IP. Pritožbo lahko podate s pomočjo posebnega obrazca »P-SLOP«, ki je dostopen na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. V zvezi z zahtevo po izbrisu pa IP že uvodoma poudarja, da je ta utemeljena, če za obdelavo osebnih podatkov ni pravne podlage (npr. zakon). Če se namreč podatke obdeluje zakonito oziroma obstaja zakonska podlaga za obdelavo, potem izbrisa teh podatkov načeloma ni mogoče upravičeno zahtevati. Pravica do izbrisa oziroma pravica do pozabe je urejena v členu 17 Splošne uredbe, ki določa:
- Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov: (a) osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani; (b) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6
(1)ali točko (a) člena 9
(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga; (c) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(2); (
- d)osebni podatki so bili obdelani nezakonito; (
- e)osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca; (
- f)osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8
(1). 2. Kadar upravljavec objavi osebne podatke in je v skladu z odstavkom 1 osebne podatke obvezan izbrisati, ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja sprejme razumne ukrepe, vključno s tehničnimi, da upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvesti, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, od njih zahteva, naj izbrišejo morebitne povezave do teh osebnih podatkov ali njihove kopije. 3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je obdelava potrebna: (
- a)za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja; (
- b)za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu; (
- c)iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (
- h)in (
- i)člena 9
(2)ter členom 9
(3); (d) za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali (e) za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. V skladu s členom 17
(3)(d) Splošne uredbe se pravica do izbrisa oziroma pozabe torej ne uporablja, kadar je obdelava potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1)Splošne uredbe, kolikor bi pravica do izbrisa lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave. V takšnem primeru se osebnih podatkov ne sme brisati, četudi bi posameznik tako zahteval, temveč je treba upoštevati pogoje in roke hrambe, ki jih določa zakonodaja. Splošna uredba v zvezi s shranjevanjem osebnih podatkov v členu 5
(1)(e) določa, da morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; za daljše obdobje pa se kot že navedeno lahko shranjujejo le, če bodo obdelani za namene arhiviranja v javnem interesu v skladu s členom 89
(1)Splošne uredbe. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki torej zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če drug zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14; v nadaljevanju ZVDAGA) je kot sistemski predpis samostojna pravna podlaga za varstvo in hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Arhivsko gradivo je skladno z
- členom ZVDAGA tisto dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ali trajen pomen za pravni interes pravnih in fizičnih oseb; arhivsko gradivo je kulturni spomenik. Po
- členu ZVDAGA se arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve odbere iz cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi predpisi in ima lastnosti arhivskega gradiva po tem zakonu. Ministrstvo, pristojno za arhive, v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco določi posamezne pogoje za opravljanje arhivske dejavnosti in dogovorjena sredstva za opravljanje arhivske dejavnosti Rimskokatoliške cerkve. Glede na navedeno bi lahko šlo v primeru osebnih podatkov iz krstne knjige, ki je cerkvena matična knjiga, za situacijo, ko se pravica do izbrisa v skladu s členom 17
(3)(d) Splošne uredbe uporablja v zvezi z navedenimi določbami in izbris navedenih podatkov morda ni mogoč oziroma zakonit. IP ob tem še pripominja, da ni pristojen za razlago predpisov ali dajanje pravnih mnenj in pojasnil na področju arhiviranja in arhivskih gradiv, zato vam svoje mnenje podaja izključno z vidika določb varstva osebnih podatkov. IP je v zvezi z vsebinsko podobnimi vprašanji že izdal neobvezna mnenja, npr: mnenje št. 0712-70/2006/2 z dne
- 2006 (Osebni podatki v krstnih knjigah, ki jih vodi RKC) in mnenje št. 0712-272/2007/2 z dne
- 2007 (Izbris osebnih podatkov, ki jih o posamezniku vodi katoliška cerkev v svojih knjigah). Iz navedenih mnenj izhaja, da posameznik od župnije ne more zahtevati izbrisa podatkov o krstu, če so takšni podatki točni in popolni, temveč lahko posameznik od župnije zahteva le, da ta v krstni knjigi zabeleži dejstvo izstopa iz katoliške cerkve, v kolikor je pred tem formalno izstopil iz katoliške cerkve. Namen vpisa v krstno knjigo je evidentiranje dejstva, da je bil posameznik krščen ter podatkov v zvezi s samim krstom, takšen namen pa se s potekom časa ne izčrpa. Glede drugih morebitnih osebnih podatkov, ki jih vodi upravljavec in ki ne predstavljajo arhivskega gradiva, pa bo moral upravljavec temeljito preveriti, ali je zahtevi posameznika dejansko dolžan ugoditi oziroma v kakšnem obsegu ali po drugi strani pretehtajo razlogi, da zahtevi ne ugodi, skladno s členom 17 Splošne uredbe. Zato mora upravljavec ob prejemu zahteve za izbris skrbno preveriti, ali za hrambo konkretnih osebnih podatkov ne obstajajo druge pravne podlage ali nobeni prevladujoči zakoniti razlogi. Več o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in pravici do izbrisa si lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki/. Glede vprašanja, kako doseči odjavo od prejemanja različnih vsebin upravljavca, pa IP pojasnjuje naslednje. Pravna podlaga za pošiljanje različnih obvestil, sporočil, informacij ipd. je tipično privolitev (člen 6
(1)(a) Splošne uredbe). Skladno s členom 7
(3)Splošne uredbe ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da svojo privolitev kadar koli prekliče. Preklic privolitve pa ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. To pomeni, da je bila obdelava osebnih podatkov, ki jo je opravil upravljavec na podlagi privolitve pred preklicem zakonita in je temeljila na privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Prav tako to pomeni, da je s temi nameni in to preteklo obdelavo zakonito povezana nadaljnja obdelava (npr. reševanje pritožbe) dopustna. Po preklicu se torej posameznikovi podatki smejo (v nekaterih primerih morajo) obdelovati le, če za to obstaja druga podlaga iz člena 6
(1)Splošne uredbe. O možnosti preklica privolitve se pred privolitvijo obvesti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki. Privolitev je enako enostavno preklicati kot dati. V kolikor menite, da upravljavec vašega preklica privolitve neupravičeno ne upošteva in s tem krši določbe Splošne uredbe, lahko pri IP vložite prijavo. IP v takem primeru po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru izvede ustrezne inšpekcijske postopke. Prijavo se lahko pošlje po elektronski pošti na naslov gp.ip(at)ip-rs.si oziroma po navadni pošti. Priporočamo, da se prijavo pošlje na obrazcu »ZIN PRIJAVA«, ki je dostopen na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026