Posredovanje podatkov iz baze + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2018 Številka: 0712-3/2018/2533 Kategorije:Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk, Sindikati --> Kategorije: Sindikati, Pridobivanje OP iz zbirk, Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste na ministrstvo prejeli prošnjo sindikata, da se mu iz baze posreduje podatek o številu normiranih ur, na podlagi katerih bi lahko izračunal število zaposlenih. Konkretno se zaprosilo nanaša na podatek A010 – redno delo – bruto plača oziroma Z061 – normirano število ur – število ur za posamezno vrsto izplačila, normirano na povprečno mesečno delovno obveznost (Z060/Z051 x Z050) oziroma (Z060/Z053 x Z052). V nadaljnjih ustnih pogovorih s predstavniki sindikata je bilo njihovo zaprosilo preoblikovano in dopolnjeno, in sicer tako, da se jim posreduje naslednje podatke: - mesečne podatke o plačah od leta 2010 naprej, - mesečne podatke o urah (vse postavke A – bruto plača – redno delo, B – bruto plača – nadomestila, G – nadomestila v breme delodajalca, E – bruto plača – delo prek polnega delovnega časa, O – dežurstva) od leta 2015 naprej. Menite, da lahko večino podatkov posredujete sindikatu na podlagi določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Dilema pa obstoji pri dopustnosti posredovanja podatka Z061 – normirano število ur – število ur za posamezno vrsto izplačila, normirano na povprečno mesečno delovno obveznost (Z060/Z051 x Z050) oziroma (Z060/Z053 x Z052). Podlage za posredovanje tega konkretnega podatka Zakon o sistemu plač v javnem sektorju namreč ne določa, enako tudi ne podlage za posredovanje podatka o mesečnih podatkih o urah za postavki B – bruto plača – nadomestila in G – nadomestila v breme delodajalca. Pojasnjujete, da bi se preko prejetih podatkov v nekaterih primerih lahko določilo konkretnega javnega uslužbenca, npr. v primeru proračunskega uporabnika, kjer je zaposleno manjše število javnih uslužbencev oziroma je na enem delovnem mestu zaposlena le ena oseba. Ker želi sindikat preveriti število zaposlenih glede na javnosti dostopne podatke ter za pripravo analiz, ki so mu v pomoč pri njegovem delovanju v okviru pogajanj z vladno stranjo kot predstavnikov Vlade Republike Slovenije, kar pomeni, da želi učinkovito opravljati sindikalno dejavnost v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev, mu je lahko po vašem mnenju podatek o normiranem številu ur oziroma podatek o urah postavk A, B, E, O in tudi G, posredovan na podlagi določb
- člena Zakona o delovnih razmerjih in
- člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Ocenjujete, da če podatka o urah B – bruto plača – nadomestila in G – nadomestila v breme delodajalca, ne posredujete sindikatu, ampak mu posredujete samo podatke, ki so dostopni javnosti, njihov izračun števila zaposlenih najverjetneje ne bo pravilen oziroma možen. Ker se zahteva sindikata nanaša na podatke vseh zaposlenih v javnem sektorju, saj želi le-ta primerjati podatke glede na druge poklicne skupine in za daljše obdobje, nikakor pa ne želite poseči v ustavno varovane pravice zaposlenih v javnem sektorju, prosite za stališče, ali smete posredovati navedene podatke sindikatu na podlagi navedenih določb Zakona o delovnih razmerjih in Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem pojasnjujemo, da konkretnih obdelav osebnih podatkov izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnega postopka IP ne more dokončno presojati. Prav tako IP ni pristojen za svetovanje na področju dostopa do informacij javnega značaja. Določba
- člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1) predpisuje, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev ter da je delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Ta določba po mnenju IP sicer ni dovolj določna v smislu določil Splošne uredbe, da bi v vsakem primeru predstavljala pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavcev iz delovnega razmerja, kar pa ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov (točka (c) člena 5
(1)Splošne uredbe; prej načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1), ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. Navedeno pomeni, da bi sindikat neposredno na zakonski podlagi (ZDR-1 v povezavi z določbo
- člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti lahko pridobil podatke o številu normiranih ur Z061 oziroma podatek o urnih postavkah A, B, E, O in G, ki predstavljajo osebne podatke, če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Te presoje pa namesto upravljavca ne more opraviti IP v okviru mnenja, temveč je to dolžan storiti upravljavec sam. IP opozarja še na določbo
- alineje tretjega odstavka
- člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), iz katere izhaja, da podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Podatki, ki se štejejo kot podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca po navedeni določbi ZDIJZ, namreč niso zgolj podatki v zvezi s plačo javnega uslužbenca, ki jih konkretno določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17). Upoštevajoč navedeno podatki, ki jih izpostavljate, tj. podatki o številu normiranih ur ter o urah za postavki – B – bruto plača – nadomestila in G – nadomestila v breme delodajalca, verjetno sploh ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Tudi v tem delu pa je konkretna in dokončna presoja dolžnost upravljavca. Pri tej presoji je bistveno upoštevati, ali gre v konkretnem primeru za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev in z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tovrstni osebni podatki namreč niso varovani. Sprejeto je stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pa je že v več odločbah presodil, da so podatki o delu, še posebej o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti, nedvomno podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev in z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Dokončno presojo, ali lahko na podlagi določb ZDR-1 oziroma ZDIJZ posredujete vse zahtevane podatke sindikatu, boste morali na podlagi pojasnjenih izhodišč opraviti sami. IP lahko takšno presojo namreč opravi le v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ ali inšpekcijskega postopka po predpisih o varstvu osebnih podatkov. IP je kot pritožbeni organ v pritožbenih postopkih po ZDIJZ podobna vprašanja že presojal. Z vsebino naših odločitev se lahko seznanite na naši spletni strani (https://www.ip-rs.si/ijz/), predvsem npr. odločbe: - št. 090-209/2018 z dne
- 2018, - št. 090-219/2018/2 z dne
- 2018 - št. 090-208/2018 z dne
- 2018 - št. 090-162/2018 z dne
- Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026