Ugotavljanje premoženjskega stanja za pridobitev štipendije - IPRS

Ugotavljanje premoženjskega stanja za pridobitev štipendije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.02.2019 Številka: 0712-1/2019/363 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem se sprašujete, ali je v postopku ugotavljanja premoženjskega stanja za pridobitev štipendije, prišlo do kršitev. Možev otrok, katerega mama niste vi, je zaprosil za štipendijo in v odgovoru prejel natančno specifikacijo premoženjskega stanja svojih staršev in tudi vašega. Navedli ste še, da razumete, da ima Center za socialno delo pravico vpogleda v vaše premoženjsko stanje, želite pa vedeti, ali ima pravico podatke pošiljati tudi tretji osebi. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s točko

1. b)tretjega odstavka 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZustS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo tudi centri za socialno delo v nadaljevanju: CSD), določa 9. člen ZVOP-1 v povezavi s točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Področje štipendij ureja Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18), ki pa v 16. členu glede določenih vprašanj, med njimi tudi vprašanje glede načina ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja, napotuje na določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18, v nadaljevanju: ZUPJS). Štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov ali štipendistk in so dopolnilni prejemek namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem, kar pomeni, da se pri ugotavljanju upravičenosti do nje ugotavlja materialni položaj vlagatelja (v konkretnem primeru otroka vašega sedanjega zakonca, katerega starš pa niste vi). 9. člen ZUPJS tako določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (kamor sodi tudi pravica do državne štipendije) pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Naslednji, 10. člen natančneje določa osebe, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Tretji odstavek 10. člena tako določa, da če starši vlagatelja ne živijo v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti oziroma v registrirani istospolni skupnosti, se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva le tisti izmed staršev kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo. Upošteva pa se tudi oseba, s katero tisti od staršev, kot se straši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Možno je torej, da gre za tak primer, če je bil otrok vašega zakonca, ki je uveljavljal pravico do štipendije in prijavil stalno prebivališče na istem naslovu kot vaš zakonec, hkrati vašemu zakoncu dodeljen v varstvo in vzgojo oz. se je vaš zakonec na podlagi sporazuma upošteval pri ugotavljanju vlagateljevega (otrokovega) materialnega položaja. Ne glede na to, da zakonca nimata skupnega prebivališča, in da niste starš tega otroka, je torej možno, da se povsem zakonito pri ugotavljanju materialnega položaja otroka vašega zakonca, upoštevajo tudi vaši dohodki in premoženje, saj se šteje, da je vajino premoženje skupno. Ob tem vas še posebej zanima, ali ima CSD pravico pošiljati vaše podatke tretji osebi, torej otroku vašega sedanjega zakonca, katerega starš niste vi. CSD v skladu s 34. členom ZUPJS odloča o pravici do štipendije po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju: ZUP), če posamezna vprašanja z ZUPJS niso drugače urejena in o tem odloči z odločbo. 37. člen ZUPJS tako posebej določa, da mora obrazložitev odločbe vsebovati vrsto in višino dohodkov ter vrsto in vrednost premoženja, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Otrok, ki je bil vlagatelj vloge za štipendijo, je kot tak stranka v postopku, začetem na njegovo zahtevo. Odločba o njegovi vlogi pa je mu bila posledično v skladu z zakonom vročena, s čimer se je seveda seznanil tudi s podatki o vašem materialnem položaju. IP meni, da glede na navedeno, ni znakov, da bi CSD ravnal v neskladju z zakonodajo. Ob tem izpostavljamo, da IP v skladu s prakso Ustavnega sodišča RS ni pristojen posegati v uradne postopke, za vodenje katerih so pristojni drugi organi. V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026