Dostop do OP umrlih prednikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.02.2019 Številka: 0712-1/2019/391 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov umrlih oseb. V dopisu ste navedli, da delate družinsko drevo in ker so vaši predniki umrli v ranih letih, ste želeli podatke pridobiti na upravni enoti. Zanima vas, ali imate pravico dobiti podatke o vašem dedu in babici. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZVOP-1 v
- odstavku
- člena splošno določa, da upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (sem sodijo pokojnikovi otroci, vnuki, zakonec in starši), če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Nadalje pa je za matični register sicer v ZMatR določeno, da sme upravljavec matičnega registra (pristojna upravna enota) po ZMatR na splošno posredovati osebne podatke umrlih posameznikov, če so kumulativno izpolnjeni 3 pogoji: umrli posameznik, na katerega se nanašajo podatki, za časa življenja posredovanja oziroma seznanitve ni prepovedal, prosilec izkaže obstoj zakonitega interesa za pridobitev teh podatkov, in ožji družinski člani posredovanju ne nasprotujejo. Poleg tega tretji odstavek
- člen ZMatR določa, da imajo v primeru, da je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico do vpogleda v njegove osebne podatke tudi druge osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v znanstveno-raziskovalne, kulturne ali publicistične namene, ožji družinski člani pa vpogledu ne nasprotujejo. IP opozarja, da je odločitev, ali gre za situacijo iz drugega odstavka
- člena (in je izpolnjen pogoj pravnega interesa) oz. ali gre za situacije iz ZMatR (tudi glede tega ali je zakoniti interes izkazan v zadostni meri), prepuščena upravljavcu, pri čemer IP v okviru podaje splošnih neobvezujočih mnenj zgolj pojasnjuje, katere pravne podlage so relevantne v opisanem primeru, nikakor pa ne daje navodil upravljavcem, kako ravnati v konkretnih primerih. Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni izjavi 27 določa, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Navedena tematika je urejena v
- členu ZVOP- 1, ki določa, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke iz prejšnjega odstavka posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače. ZVOP-1 je sistemski zakon. Vprašanja dostopa do podatkov iz posamičnih konkretnih zbirk pa urejajo posebej tudi področni predpisi. V dopisu ste navedli, da ste podatke želeli pridobiti na upravni enoti. Področni zakon, ki ureja posredovanje podatkov posameznikov iz matičnega registra, izdajo izpiskov oziroma potrdil ter vpogled v matični register je Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11; v nadaljnjem besedilu ZMatR). Ta v
- členu natančno določa, katere osebe so upravičene do izdaje izpiskov in potrdil, in sicer je določeno, da se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Ožji družinski člani po tem zakonu so zakonec, otroci in starši umrlega. Pod enakimi pogoji ZMatR v drugem odstavku
- člena dopušča tudi vpogled v osebne podatke umrle osebe v matičnem registru. Z vidika ZVOP-1 torej ni pomembno, ali se zahteva vpogled ali pridobitev potrdila oziroma izpiska iz matičnega registra. Tretji odstavek
- člen ZMatR določa, da v primeru, da je od smrti vpisanega poteklo najmanj 20 let in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pravico do vpogleda v njegove osebne podatke tudi druge osebe, ki izkažejo, da bodo te podatke uporabljale v znanstveno-raziskovalne, kulturne ali publicistične namene, ožji družinski člani pa vpogledu ne nasprotujejo. IP je pri svojem delu že obravnaval primere glede obdelave osebnih podatkov umrlih oseb. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/. Priporočamo vam, da si s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah poiščite sledeča mnenja: mnenje, št. 0712-20/2008/2 z dne
- 2008, mnenje, št. 0712-1/2014/2708 z dne
- 2014, mnenje, št. 0712-1/2016/1378 z dne
- V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Karolina Kušević, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026