Posredovanje OP v zvezi s spoštovanjem konkurenčne prednosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.02.2019 Številka: 0712-1/2019/328 Kategorije:Delovna razmerja, Upravljanje gospodarskih družb --> Kategorije: Delovna razmerja, Upravljanje gospodarskih družb Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da se pri izvajanju nadzora nad poslovanjem uporabnikov javnih sredstev pojavlja vedno več primerov, kjer imate opraviti z gospodarskimi subjekti, ki so organizirani kot koncernsko povezane družbe. Zanima vas: ali veljavna domača in evropska zakonodaja s področja osebnih podatkov delodajalcem, ki poslujejo v okviru koncernsko povezanih družb, omogočata, da periodično pridobivajo podatke o zaposlenih o izvajanju njihove zasebne podjetniške dejavnosti (lastništvo zasebnih gospodarskih družb in funkcije v le-teh, vrsta dejavnosti teh družb in poslovanje z delodajalcem kot pravno osebo ali koncernsko povezanimi družbami) in vodijo evidence s temi podatki, če se pri tem sklicujejo na nujnost zbiranja podatkov zaradi zagotavljanja spoštovanja konkurenčne prepovedi iz
- člena ZDR-1 oziroma člena 41 ZGD-1, spoštovanja s tem povezanih načel lojalnosti delavca delodajalcu iz
- člena ZDR-1 in spoštovanja pravil o izogibanju nasprotja interesov iz javno naročniške in protikorupcijske zakonodaje; ali veljavna domača in evropska zakonodaja s področja osebnih podatkov dopuščata, da delodajalec tovrstne osebne podatke pridobiva od vseh zaposlenih, tj. vodstvenih in ostalih delavcev, ter dodatno enake podatke glede ožjih družinskih članov zaposlenih; ali veljavna domača in evropska zakonodaja s področja osebnih podatkov kakšna ovira, da bi delodajalec od svojih zaposlenih pridobival podatke o njihovi zasebni podjetniški dejavnosti, ki se ne bi nanašala le na poslovno dejavnost samega delodajalca, temveč bi bila povezana s katerokoli izmed dejavnosti, ki jih izvajajo preostale družbe v koncernu. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Izpostavljamo, da IP ni pristojen presojati delovnopravnih pravic in obveznosti, ki veljajo za posamezne zaposlene v družbah, ki so del koncerna, niti ni pristojen tolmačiti prava družb. V primerih, ki jih opisujete pa se zdi primarno vprašanje, v kakšnem delu izvaja posamezne naloge in pristojnosti delodajalca posamezna družba v koncernu. IP v zvezi s tem tudi poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora in upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Zato že uvodoma pojasnjujemo, da je presoja vprašanj, ki jih navajate odvisna vedno od okoliščin posameznega primera. Vprašanja delovnopravnih pravic in obveznosti zaposlenih v posameznih družbah, tudi z vidika njihovih zakonskih ali pogodbenih obveznosti glede posredovanja osebnih podatkov, so namreč nujno vezana primarno na ugotovitev, kakšna je narava in ureditev koncerna, katerega del so posamezne družbe in kakšna je ureditev pravnih razmerij med posameznimi družbami, ki so njegov del. IP zato v okviru mnenja ne more taksativno navesti vseh podatkov, ki bi jih bila koncernsko povezana družba vedno in za vse mogoče primere enako upravičena pridobivati oz. zahtevati od delavca. Enoznačen odgovor, ki bi veljal enako za vse primere namreč, ni možen. Vsak delodajalec bi moral ugotoviti, za katera delovna mesta in posledično za katere delavce obstajajo posamezne obveznosti glede poročanja, v kakšnem obsegu in kako pogosto. Na splošno je torej mogoče reči, da se ne zdi ustrezna ureditev, da bi določena družba avtomatično, ne glede na različne pravne obveznosti, ki veljajo za različne zaposlene, pridobivala periodično vse podatke za vse zaposlene. To pa ne pomeni, da ni dopustno periodično od vseh zaposlenih npr. zahtevati izpolnitve obrazcev glede obstoja določenih okoliščin, niti ne pomeni, da je samo periodično pridobivanje podatkov kot tako vedno prepovedano. Tudi v zvezi z obdelavo podatkov o delavčevi zasebni podjetniški dejavnosti, ki se ne bi nanašala le na poslovno dejavnost samega delodajalca, temveč bi bila povezana s katerokoli izmed dejavnosti, ki jih izvajajo preostale družbe v koncernu IP pojasnjuje, da nima pristojnosti razlage zakonskih določb o konkurenčni dejavnosti. Kot v dopisu že sami pojasnjujete, obstaja več možnih razlag. Ob tem IP opozarja, da je treba vsako posamezno obdelavo osebnih podatkov presojati posebej. V nadaljevanju zato pojasnjujemo pravne okvire, ki so v obravnavanem primeru relevantni. Razlikovanje osebnih podatkov od drugih podatkov Uvodoma IP poudarja, da je treba v vsakem primeru (za vsako obdelavo) presoditi najprej, kateri podatki sploh so “osebni podatki” v smislu definicije Splošne uredbe, ki jih v prvem odstavku
- člena opredeljuje kot „katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.” V zvezi s tem izpostavljamo, da ima IP pristojnost izdaje mnenja le glede obdelave osebnih podatkov, ne pa tudi drugih podatkov npr. podatkov o poslovnih subjektih, ki ne pomenijo varovanih osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov pa je na podlagi prvega odstavka
- člena Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev (ima eno izmed pravnih podlag): posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Možne pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov v posamičnih primerih IP ugotavlja, da bi glede na to, da gre za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, splošno pravno podlago v tem primeru načeloma moral predstavljati zakon, in sicer sme podjetje osebne podatke v vlogi delodajalca obdelovati primarno v okviru določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US – v nadaljevanju ZDR-1). Skladno s prvim odstavkom
- člena ZDR-1 se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Prav tako je s tem povezana obveznost delavca glede obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (v skladu s
- členom ZDR-1).V primerih, ki jih opisujete pridejo torej za vse družbe, ki glede na razmerja med njimi opravljajo določene naloge delodajalca, v poštev navedene določbe. Iz vašega dopisa izhaja, da želi delodajalec od zaposlenih (torej ne iz drugih nejavnih virov) pridobiti podatke o izvajanju njihove zasebne podjetniške dejavnosti z namenom zagotavljanja spoštovanja različnih delovnopravnih in drugih zakonskih obveznosti delavca, med drugim zaradi konkurenčne prepovedi iz
- oziroma
- člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17 - v nadaljevanju ZGD-1). V delovnem pravu se v zvezi s prepovedjo konkurence srečujemo z dvema institutoma, in sicer s konkurenčno prepovedjo in s konkurenčno klavzulo. Konkurenčno prepoved kot eno zakonskih obveznosti delavca določa ZDR-1 v
- členu, konkurenčno klavzulo kot pogodbeno dogovorjeno prepoved konkurence po prenehanju delovnega razmerja pa v členih od 40 do
- Bistvena razlika med tema dvema institutoma je v tem, da konkurenčno prepoved določa že zakon in velja za vse delavce v delovnem razmerju, konkurenčno klavzulo pa delavec in delodajalec lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dela oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Smisel konkurenčne prepovedi je varovanje delodajalčevega poslovnega interesa, zato bo delavec lahko opravljal takšna dela, če bo delodajalec s tem pisno soglašal. Poznamo tudi druge institute, ki so povezani z določenimi omejitvami ali obveznostmi delavcev, oz. jih zavezujejo ali omejujejo njihove zunanje dejavnosti kot npr. konflikt interesov ter nasprotje interesov. Ti so širši od zakonsko regulirane konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule. Na zakonski ravni so opredeljeni npr. v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF - v nadaljevanju ZJU), Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZIntPK) in deloma tudi v ZGD-
- Po določbah
- člena ZGD-1 je določeno, da družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo, komplementarji komanditne družbe, družbeniki in poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo, člani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta delniške družbe ter prokuristi ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi takšno omejitev tudi za komanditiste v komanditni družbi ali delničarje v delniški družbi in komanditni delniški družbi ali za člane gospodarskega interesnega združenja. Po
- členu ZGD-1 lahko družba zahteva odškodnino, če oseba prekrši prepoved konkurence. Družba lahko od kršilca zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle, sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali da družbi odstopi svojo pravico do odškodnine. Terjatve družbe iz prejšnjih odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve. Nadalje 38.a člen ZGD-1 določa, da se morajo član organa vodenja ali nadzora, prokurist in izvršni direktor delniške družbe ter poslovodja, član nadzornega sveta in prokurist družbe z omejeno odgovornostjo izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo vodi ali nadzira. V primeru, da nastopi nasprotje interesov, morajo navedene osebe o tem najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti organ, katerega član je, in organ nadzora. Če družba nima nadzornega sveta, mora o tem obvestiti družbenike na prvi naslednji skupščini. IP poudarja, da so zaposleni že po zakonu delodajalcu dolžni izkazovati določeno stopnjo lojalnosti, na kar kažejo že navedeni zakonski instituti. Iz tega izhaja, da je dopustno, da delodajalec pri svojih zaposlenih preverja obstoj navedenih elementov, ki so predmet omejitev oz. zakonskih ali zakonito pogodbeno določenih prepovedi, na podlagi pridobivanja podatkov, za pridobivanje katerih ima pravno podlago, bodisi od delavcev samih na podlagi
- člena ZDR-1 bodisi na druge zakonite načine (npr. preko detektivov ali zakonito javno dostopnih podatkov kot npr. z vpogledom v AJPES). S tem namenom bi lahko bil upravičen pridobivati nekatere (osebne) podatke od zaposlenih o izvajanju njihove zasebne podjetniške dejavnosti v konkurenčni družbi. Pri zbiranju podatkov pa je delodajalec dolžan upoštevati temeljno načelo pri zbiranju podatkov, in sicer najmanjši obseg podatkov iz c) točke prvega odstavka
- člena Splošne uredbe (prej načelo sorazmernosti). Na podlagi navedenega načela delodajalec lahko zbira in obdeluje podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Enako velja glede zahtev za posredovanje podatkov o družinskih članih zaposlenega. Takšne zahteve so dopustne zgolj v tistih primerih, ko obstaja pravna podlaga za takšno pridobivanje. Načeloma torej takrat, ko obveščanje o obstoju določenih okoliščin predstavlja zakonsko obveznost. Sicer pa prisilitev v razkrivanje osebnih podatkov tretjih, brez ustrezne pravne podlage lahko pomeni nezakonito obdelavo osebnih podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav. svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026