← Slovenija

Vpogled odvetnika v OP na UE - IPRS

Vpogled odvetnika v OP na UE + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.01.2019 Številka: 0712-3/2018/2708 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali lahko odvetnik pri upravljavcu vaših osebnih podatkov, v konkretnem primeru pri upravni enoti, zahteva vpogled v vaše osebne podatke oziroma naroči ter izvaja preverjanje vaših osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem pojasnjujemo, da konkretnih obdelav osebnih podatkov izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnega postopka IP ne more dokončno presojati. V mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila, ne moremo pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev. Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za vpogled odvetnika v osebne podatke oziroma za posredovanje osebnih podatkov odvetniku, je treba imeti zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6

(1)Splošne uredbe in za javni sektor, kamor sodijo upravne enote, je to v skladu s še veljavnim
  1. členom ZVOP-1 načeloma zakon. Ena izmed takšnih zakonskih podlag je določba
  2. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s spremembami, v nadaljevanju ZOdv), ki v prvem odstavku določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik pa v skladu z drugim odstavkom
  3. člena ZOdv nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. IP meni, da je treba zahteve iz
  4. člena ZOdv, kaj mora odvetnik izkazati za pridobitev osebnih podatkov, razlagati izrazito strogo. Ne zadošča, da gre na splošno za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, ampak mora odvetnik upoštevajoč načelo sorazmernosti dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke v posamični zadevi, bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom. To pa pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. V kolikor odvetnik z ustreznimi listinami izkaže vse navedeno, mu je upravljavec, v vašem primeru upravna enota, dolžan posredovati zahtevane osebne podatke. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v drugem odstavku
  5. člena ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Če torej v drugih zakonih, ki določajo način zbiranja, urejanja, hrambe in zavarovanja osebnih podatkov, ni izrecno določeno, da se posredujejo (le) pooblaščenim organom, so takšni osebni podatki, upoštevajoč pogoje iz
  6. člena ZOdv, dostopni odvetnikom v konkretnih zadevah. IP je že odgovarjal na podobna vprašanja, kot je vaše, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete jih s pomočjo iskalnika na spletni strani: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop/ (npr. mnenja št. 0712-1/2016/2674, št. 0712-1/2017/1369, št. 0712-1/2017/1126, ipd.) Na koncu pa IP ponovno izpostavlja, da lahko o zakonitosti obdelave osebnih podatkov na podlagi
  7. člena ZOdv v konkretnem primeru presoja le v okviru inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse okoliščine posameznega primera. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.