OP pred zaposlitvijo - IPRS

OP pred zaposlitvijo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.02.2019 Številka: 0712-1/2019/373 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 15. 2. 2019 prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vprašalnika, ki ga morate izpolniti pred razgovorom na delovno mesto. Zanima vas, ali vas delodajalec sme spraševati o vaših kroničnih boleznih, alergijah, splošnem zdravstvenem stanju ter ali vas sme spraševati, koliko dni ste bili na bolniški v zadnjih dveh letih. Navajate, da jih zanima tudi, kdaj ste imeli zadnji zdravniški pregled. Navajate še, da ste bili na razgovor vabljeni tri dni po prejemu vabila in niste imeli časa za pripravo. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES, 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP še dodaja in poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov iskalcev zaposlitve je potrebno imeti pravno podlago, to je načeloma lahko med drugim tudi soglasje posameznika (vse pravne podlage določa 6. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov). Zakonodajalec je obdelavo osebnih podatkov v zvezi z delovnimi razmerji (tudi za iskalce zaposlitve) zaradi občutljivosti področja s področnim zakonom (Zakonom o delovnih razmerjih) uredil strožje. Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. IP ni pristojen za razlago določb delovnopravnih predpisov, v nadaljevanju vam podajamo naše neobvezno mnenje le z vidika varstva osebnih podatkov. IP pa v mnenju ne more določati, katere konkretne podatke je dopustno zbirati od kandidata v posameznem kandidacijskem postopku za določeno delovno mesto. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljevanju: ZDR) v 48. členu ureja varstvo delavčevih osebnih podatkov, glede na četrti odstavek tega člena enako velja tudi za osebne podatke kandidatov za delovno mesto oz. iskalcev zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidat). Prvi odstavek določa, da se lahko osebni podatki delavcev (torej tudi kandidatov) zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Podatki v zvezi z zdravjem so glede na 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov posebne vrste osebni podatki, obdelava teh pa je glede na alinejo (

1. b)dovoljena v primeru, da je obdelava potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Najprej IP omenja, da glede na 6. člen ZDR velja prepoved diskriminacije, kar pomeni, da mora delodajalec kandidatu pri zaposlovanju zagotavljati enako obravnavo ne glede na različne osebne okoliščine, med drugimi tudi glede na zdravstveno stanje. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati kandidatu oziroma delavcu zlasti tudi pri zaposlovanju. Pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov kandidatov določa 28. člen ZDR, na podlagi katerega sme delodajalec od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo teh podatkov ali z dodatnimi pogoji npr. z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Katere podatke npr. v zvezi z zdravstvenim stanjem delodajalec potrebuje od kandidata in so v zvezi z izpolnjevanjem pogojev delovnega mesta, je torej odvisno od pogojev, ki se zahtevajo za določeno vrsto delovnega mesta. Glede na 22. člen ZDR mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost pa ne velja za manjše delodajalce (ki je glede na tretji odstavek 5. člena ZDR delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev). Delodajalec mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti, objava mora vsebovati tudi pogoje za opravljanje dela. Glede na 29. člen ZDR je kandidat pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi dolžan predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. Nadalje je iz 29. člena ZDR razvidno tudi, da kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Glede na 28. člen ZDR pa ima delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela pravico in obveznost, da kandidata na svoje stroške napoti na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) v 36. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti zdravstveni pregled. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02, 29/03 – popr., 124/06 in 43/11 – ZVZD-1) določa v 5. členu, da se s predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Pooblaščeni zdravnik o rezultatu pregleda obvesti delavca (zgolj o izpolnjevanju pogojev in morebitnih omejitvah, ki so pomembne za konkretno delo, ne pa tudi o samih diagnozah), njegovega izbranega osebnega zdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma njegovo delovno zmožnost. Glede na šesti odstavek 28. člena ZDR se ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Glede na navedeno lahko delodajalec od kandidata za zaposlitev zbira le tiste osebne podatke, ki so potrebni za presojo o tem, ali ima kandidat ustrezna znanja in izkušnje oziroma ali izpolnjuje pogoje, določene v objavi prostega delovnega mesta. Pri tem mora upoštevati načelo sorazmernosti in nabor osebnih podatkov prilagoditi delovnemu mestu. Menimo, da delodajalec načeloma nima pravne podlage za zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju kandidatov, za ugotovitev zdravstvenega stanja mora delodajalec kandidata poslati na zdravstveni pregled k izvajalcu medicine dela, ki strokovno oceni zdravstveno stanje delavca. Lahko pa bi eventualno morda delavca vprašal ali morda pri njem obstajajo kakšne omejitve za opravljanje konkretnega dela. Od narave delovnega mesta je odvisno, kateri podatki glede zdravja delavca so takšne vrste, da so za delodajalca pomembni z vidika varovanja varnosti in zdravja pri delu in je morebiti pomembno tudi za izpolnjevanje pogojev določenega delovnega mesta. Morda bi bil na določenem delovnem mestu lahko tak podatek tudi podatek npr. o obstoju alergij in kroničnih bolezni, če je potreben za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko podatek o tem, koliko časa ste bili na bolniški pri prejšnjih delodajalcih, ni tak podatek. Menimo, da delodajalec lahko delodajalec z vašim soglasjem pridobi od vas podatek o tem, kdaj ste bili nazadnje na zdravstvenem pregledu, ki ga je izvedel izvajalec medicine dela. V primeru, da je izvid takega pregleda še veljaven in je ustrezen za delovno mesto, na katerega ste se prijavili, vam pregleda morebiti ni treba opraviti na novo. Če menite, da so podane kršitve predpisov s področja zaposlovanja in vaših pravic kot iskalke zaposlitve, imate možnost podati prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZDR. Če pa menite, da je v konkretnem primeru prišlo do kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov oziroma ZDR (v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov), lahko pri IP vložite prijavo zaradi kršitev. V zvezi z vašim vprašanjem vas napotujemo še na mnenje IP iz leta 2009, ki je objavljeno na internetni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/op-iskalcev-zaposlitve-preko-spletnega-portala-1790/ Prav tako lahko to tematiko najdete tudi v smernicah o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki jih je pripravil IP (na straneh 7, 12 , 14 in 17) in so dostopne na spletu: www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: Urška Črnič, univ. dipl. prav., Svetovalka informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026