Obdelava OP otroka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.02.2019 Številka: 0712-1/2019/561 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dogodka, za katerega sumite, da je šlo za kršenje varovanja podatkov iz zbirke podatkov policijske postaje in nepooblaščeno širjenje teh podatkov pravnim in fizičnim osebam s strani enega od staršev mladoletnika. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP pojasnjuje, da dokončne presoje ustreznosti ravnanja posameznih institucij in zakonitosti obdelave osebnih podatkov o okviru mnenja ne more podati, to lahko stori le v okviru morebitnega inšpekcijskega postopka. Tudi v okviru inšpekcijskega postopka, pa se IP ni pristojen vmešavati v uradne postopke, ki jih v skladu z zakonom vodijo za to pristojni organi oz. druge institucije. Zato vam v nadaljevanju podajamo zgolj oris zakonskega okvirja, ki bi lahko bil podlaga za seznanitev z osebnimi podatki v opisani situaciji. Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica in je kot taka določena že v Ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Po določbi tretjega odstavka
- člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami) se ima vsakdo pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ta pravica posameznika je konkretizirana v določbi
- člena Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in določenih informacij. Podobno določa v
- členu ZVOP-1, ki se v celoti uporablja v delu, ko gre za obdelavo osebnih podatkov s strani policije za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, V času mladoletnosti otrok za njihove pravice in koristi skrbijo starši ali skrbniki, kot zakoniti zastopniki. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZZDR) v
- členu določa, da imajo starši zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. V času otrokove mladoletnosti torej za njegove pravice in koristi skrbijo starši. Slednje izhaja tudi iz
- člena ZZZDR, ki določa, da mladoletne otroke zastopajo starši. Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju, če pa starši ne živijo skupaj, tistemu roditelju, pri katerem otrok živi. Nadalje
- člen ZZZDR določa, da roditeljska pravica načeloma preneha s polnoletnostjo otroka, to je takrat, ko ta dopolni osemnajst let, izjemoma pa se roditeljska pravica tudi podaljša, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje koristi in pravice. Roditeljska pravica pa ne preneha zaradi razveze zakonske zveze oziroma prenehanja izvenzakonske skupnosti. Starši so v pravicah in dolžnostih, da v času trajanja roditeljske pravice skrbijo za svoje otroke, njihove pravice in koristi, torej izenačeni (izjema bi bil primer, ko je posameznem staršu roditeljska pravica odvzeta ali omejena). Kadar nastopajo kot zakoniti zastopniki svojih otrok, je pomembno, da organ ugotovi njihovo identiteto in sorodstveno razmerje (svojstvo starša). Zgolj dejstvo razveze ali prenehanja izvenzakonske skupnosti na izvrševanje roditeljske pravice nima vpliva. Z nastopom polnoletnosti oziroma po prenehanju roditeljske pravice, otrok nastopa v pravnem prometu sam. V okviru pravice do vpogleda v lastne podatke so starši v zastopstvu otroka upravičeni do vpogleda v otrokove osebne podatke v enakem obsegu in vsebini kot bi pripadel otroku. Pravico do seznanitve z osebnimi podatki torej za otroka uveljavljajo starši, če jim roditeljska pravica ni bila odvzeta ali omejena. Prav tako je za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice ključnega pomena, da imajo starši sami možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka. V primeru, da je bila enemu od staršev vzeta roditeljska pravica, ta ne more zahtevati seznanitve z osebnimi podatki otroka. IP še dodaja, da starši pravico do seznanitve (vpogled, prepis, pridobitev fotokopij ali drugih reprodukcij) z osebnimi podatki svojega otroka lahko uveljavljajo na dveh podlagah, in sicer kot lastno oziroma izvirno pravico (t. j. od otrokove pravice oddvojeno), ki izvira iz roditeljske pravice in kot zakoniti zastopniki svojih otrok, ko uveljavljajo otrokovo pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na podlagi
- člena Splošne uredbe oz. v primeru policije na podlagi
- člena ZVOP-1 (prvi odstavek
- člena ZZZDR določa, da starši zastopajo svoje mladoletne otroke). Zgoraj navedeno velja pod predpostavko, da posameznemu staršu ni bila odvzeta ali v tem delu omejena roditeljska pravica. V kolikor temu ni tako in menite, da je prišlo v obravnavanem primeru do kršitve varstva osebnih podatkov, lahko pri IP podate prijavo. Več o tem si lahko preberete na https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/, kjer se nahaja tudi vzorec prijave, ki je v pomoč posameznikom pri pisanje le-te. Glede nadaljnjega posredovanja prejetih informacij s strani posameznega starša na naslove sorodnikov, prijateljev, znancev, kasneje tudi na šolo, CSD pa IP pojasnjuje, da v kolikor gre za zakonitega zastopnika, ki je pridobil posredovane podatke na zakonit način in jih je na zakonit način posredoval (to se presoja od primera do primera), ne gre za kršitev. Prav tako v primeru obdelave, ki bi lahko štela za obdelavo za namene domače dejavnosti oz. za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe ne spada pod okrilje Splošne uredbe oz. ZVOP-
- Uredba namreč v drugem odstavku
- člena določa, da se uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, podobno določa v členu 7 ZVOP-
- V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026