Varstvo OP pedagoških delavcev na javnih univerzah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.01.2019 Številka: 0712-3/2018/2713 Kategorije:Šolstvo, Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet, Šolstvo, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je Splošna uredba o varstvu podatkov prinesla kakšne spremembe glede statusa varstva osebnih podatkov pedagoških delavcev, zaposlenih na javnih univerzah. Navajate, da je na podlagi odločitev IP, da ima javnost pravico pridobiti podatke, pridobljene na podlagi mnenjskih anket študentov in študentk o pedagoškem delu univerzitetnih učiteljev in učiteljic, univerza sprejela odločitev, da se rezultati študentskih anket objavljajo javno. Pojasnjujete, da člani vašega sindikata ocenjujejo, da gre za pri tem pretiran poseg v njihovo osebno sfero, predvsem ob upoštevanju dejstva, da se vsako leto zaostrujejo pogoji za objavo rezultatov preverjanja znanj študentov, ki jih ne smete objavljati niti anomimizirano, s šiframi namesto imen in priimkov. Prav tako vaši člani izpostavljajo, da se javno financiranje, ki je eden od odločilnih razlogov za javno objavo študentskega procesa, porablja tako za plačilo plač javnih uslužbencev, kot tudi za izvedbo študijskega procesa, vključno z ocenjevanjem preverjanja znanja. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Prav tako IP ni pristojen za svetovanje na področju dostopa do informacij javnega značaja. IP uvodoma pojasnjuje, da »osebni podatek« skladno s
- točko člena 4 Splošne uredbe pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Določba
- točke člena 4 Splošne uredbe pa določa, da pomeni »psevdonimizacija« obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku. Stališče IP, prav tako pa nekdanje Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 (ki jo je nasledil Evropski odbor za varstvo osebnih podatkov) je, da je treba tudi psevdonimizirane osebne podatke obravnavati kot osebne podatke, če je možna določljivost posameznika, pri čemer je na možnost določljivosti treba gledati na široko in upoštevati vsa sredstva, ki bi jih lahko uporabil upravljavec ali katerakoli druga oseba za določljivost posameznika. Zgolj zamenjave enega osebnega podatka z drugim, posamezniku enolično dodeljenim identifikatorjem, ali pa dodelitve enoličnega identifikatorja (npr. dodelitev šifre namesto imena in priimka), še ne moremo šteti za anonimizacijo. Tudi v recitalu 26 Splošne uredbe je izpostavljeno, da bi se načela varstva podatkov morala uporabljati za vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, bi bilo treba obravnavati kot informacije o določljivem posamezniku. Zato IP izpostavlja, da predstavlja objava rezultatov preverjanja znanj študentov s šiframi zgolj psevdonimizacijo podatkov (in ne anonimizacije), za katere veljajo vsa pravila s področja varstva osebnih podatkov. IP je kot pritožbeni organ v pritožbenih postopkih po ZDIJZ o vprašanjih javnosti podatkov anket v zvezi z učitelji, ki so zaposleni na javnih univerzah, že presojal, in sicer, kot že sami navajate, predvsem v odločbah: - št. 021-70/2007/7 z dne
- 2007, - št. 021-77/2007/10 z dne
- 2007, - št. 021-69/2007/12 z dne
- Prav tako je IP o podobnem vprašanju že izdal mnenje št. 0712-535/2007/2 z dne
- Iz navedenih odločb in mnenja v bistvenem izhaja, da je treba pri presoji, ali so podatki, pridobljeni na podlagi mnenjskih anket študentov in študentk o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in učiteljic javno dostopni, upoštevati Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), ki v
- točki prvega odstavka
- člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ob tem pa je pomembna še določba
- alineje tretjega odstavka
- člena ZDIJZ, ki določa izjemo od izjem in po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
- in
- do
- točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Na tej podlagi je IP sprejel stališče, da če se rezultati študentskih anket nanašajo zgolj na vprašanja, povezana z delom visokošolskih učiteljev in se nobeno vprašanje ne nanaša na zasebnost posameznika, potem rezultatov študentskih anket v zvezi z opravljanjem njihovega dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi v procesu javne službe ni mogoče šteti za varovan osebni podatek, saj predstavljajo visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci relevanten del sistema visokega šolstva. V takem primeru gre tako praviloma za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja, ki jih je zaradi prve alineje
- odstavka
- člena ZDIJZ javnosti ne le dovoljeno, temveč celo potrebno razkriti. Glede obdelave in dostopa javnosti do uradnih dokumentov Splošna uredba v členu 86 določa, da lahko javni organ oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Z začetkom uporabe Splošne uredbe se tako pravila ZDIJZ, po katerih je treba presojati, ali gre v določenem primeru za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev in z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, niso spremenila. Dokončno presojo, ali so v konkretnem primeru na podlagi določb ZDIJZ vsi podatki, pridobljeni na podlagi mnenjskih anket študentov in študentk o pedagoškem delu univerzitetnih učiteljev in učiteljic, javno dostopni, pa boste morali na podlagi pojasnjenih izhodišč opraviti sami. IP lahko takšno presojo namreč opravi le v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ ali inšpekcijskega postopka po predpisih o varstvu osebnih podatkov. Načeloma pa se »status« varstva osebnih podatkov pedagoških delavcev, zaposlenih na javnih univerzah, z začetkom uporabe Splošne uredbe ni spremenil. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026