Objava slike hiše v križanki - IPRS

Objava slike hiše v križanki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.01.2019 Številka: 0712-3/2018/2158 Kategorije:Fotografije kot OP --> Kategorije: Fotografije kot OP Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da so v dnevnem časopisu v eni izmed križank objavili fotografijo vaše hiše, kot opis iz katerega je izhajalo geslo. Zanima vas, ali je časopisu dovoljeno, da fotografijo zasebne lastnine in jo uporabi v svojem časopisu, čeprav samo v križanki. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP v zvezi s tem poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora in upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, pri čemer na prvi pogled ni videti, da bi šlo v opisanem primeru za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe. IP vam uvodoma pojasnjuje pojem “osebni podatek”, ki ga Splošna uredba v prvem odstavku
8. člena opredeljuje kot „katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Iz predstavljenih informacij ne izhaja, da na fotografiji hiše niso upodobljeni posamezniki oziroma ti verjetno niso določljivi. Prav tako ni videti, da bi fotografija vsebovala druge osebne podatke. Načeloma torej verjetno ne gre za osebni podatek v smislu zgoraj navedene definicije. Obdelava takšnega podatka pa ne pomeni obdelave osebnih podatkov. To pomeni, da Splošna uredba v takšnem primeru ne velja in da takšno fotografiranje hiše ni prepovedano z vidika zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Morda bi eventualno lahko šlo za vprašanje posega v širšo pravico do zasebnosti, o čemer pa IP ni pristojen presojati. Glede na navedeno IP ni pristojen za odločanje o konkretni zadevi. IP sme namreč v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v
9. členu ZInfP, na podlagi katerega je pristojen za: – odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; – inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi; – odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede fotografiranja površin in objektov, ki so vidni iz javno dostopnih mest (npr. iz javne ceste), brez upodobitve posameznikov ali drugih osebnih podatkov na fotografijah, IP dodatno pojasnjuje, da je to načeloma dovoljeno. Gre za t.i. »svobodo panorame«. Omejitve takšnemu fotografiranju navadno predstavljajo le določbe zakonodaje, ki ureja avtorsko pravo, in zakona, ki varuje kulturno dediščino. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav. svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026