Posredovanje dokumentacije VČP - IPRS

Posredovanje dokumentacije VČP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.02.2019 Številka: 0712-1/2019/437 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste s strani Varuha človekovih pravic RS prejeli zaprosilo za posredovanje dokumentacije v zvezi s pobudo za postavitev zagovornika otroku, na podlagi
3. in
4. člen Zakona o varuhu človekovih pravic. Pojasnjujete, da gre za zahtevo v zvezi z zagovorništvom otrok, ki ga zakon o varuhu ureja v III.a poglavju (določbe od 25.a člena do 25.d člena). Ureditev napotuje, da način izvajanja zagovorništva otrok, njegovo organiziranost in postopek vključitve otroka v zagovorništvo, naloge strokovnega sveta, njegovo sestavo in način dela podrobneje določi varuh s splošnim aktom, ki se objavi v Uradnem listu RS. Splošni akt o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/2018 z dne 29.6.
5. Menite, da o postopku postavitve zagovornika govori
6. člen, ki pa ne vsebuje podlage za posredovanje dokumentacije CSD varuhu. Edini člen, ki po vašem mnenju govori o dokumentih, do katerih ima varuh pravico vpogleda, je
7. člen Zakona o varuhu človekovih pravic, ki pa se nanaša na pravico do vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti državnih organov, kar pa CSD-ji niste. Glede na navedeno ste se postavili na stališče, da lahko Varuhu na podlagi
8. in
9. člena, na katera so se v zaprosilu sklicevali, na podlagi njihove poizvedbe posredujete le podatke in informacije, nikakor pa ne tudi zahtevane dokumentacije, kar ste tudi storili. Prejeli ste ponovno zaprosilo za posredovanje dokumentacije, pri čemer se Varuh tudi tokrat sklicuje na
10. in
11. člen Zakona o varuhu človekovih pravic in izpostavlja, da postopek postavitve zagovornika otroku ni avtomatiziran, temveč poteka za vsakega otroka strokovna presoja glede na specifiko v družinski dinamiki in vrsto postopka, ki zadeva odločanje o prihodnosti otroka. Iz navedenega naj bi izhajalo, da Varuh pri odločanju o postavitvi zagovornika zaprosi vse relevantne organe za posredovanje dokumentacije, da primer lahko celovito preuči in odloči o utemeljenosti prejete pobude za postavitev zagovornika. Sprašujete, ali ocenjujemo, da obstaja ustrezna zakonska podlaga za posredovanje dokumentacije v zgoraj navedeni zadevi, saj je sami ne najdete niti v Zakonu o varuhu človekovih pravic niti v Splošnem aktu o načinu izvajanja zagovorništva. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
12. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
14. točko prvega odstavka
15. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
16. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP uvodoma pojasnjuje, da se varstvo osebnih podatkov nanaša na 'obdelavo osebnih podatkov'. 'Osebni podatek' pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. 'Obdelava osebnih podatkov' pa pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje; Glede na navedeno je torej z vidika varstva osebnih podatkov irelevantno, v kakšni obliki ali na kakšnem nosilcu se podatki nahajajo. IP ugotavlja, da med 'obdelavo osebnih podatkov' sodi tudi kakršnokoli sporočanje podatkov, ki kažejo na posameznika, pri tem pa ni pomembno, ali se podatki sporočijo na način, da se posredujejo dokumenti iz zbirke pri organu, oziroma se iz dokumentov »prepišejo« zahtevani podatki, ki se jih v tej obliki posreduje naprej. Glede vsakršnega posredovanja osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga, ki pa ni vezana na obliko ali nosilec informacije, temveč na samo upravičenost do obdelave. Za obdelavo osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 6