Video snemanje postopkov ob izvajanju nadzora cestišča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.03.2019 Številka: 0712-1/2019/699 Kategorije:Policijski postopki, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Policijski postopki prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede izvajanja video snemanje postopkov s strani komunalnega podjetja ob izvajanju nadzora cestišča zaradi nasilnih strank, žalitev, zmerjanja, groženj, zanikanja dogovorjenega in celo lažnega pričanja glede vedenja zaposlenih do strank. Kot ste pojasnili se zaradi ponavljajočih se obiskov s strani župana in direktorja komunalnega podjetja ter nasilnega vedenja strank do zaposlenih zaposleni ne počutijo varne, v nekaterih primerih pri strankah celo ogrožene (napad z lopatami nad zaposlenega). V teh primerih zaposleni pokliče policijo, vendar ob prihodu policije stranke trdijo da se je zaposleni vedel neprimerno, da je on povzročil spor… Kot pojasnjujete bi predvsem z namenom varnosti zaposlenega želeli izvajati videonadzor z obleke zaposlenega (kamera na obleki bi snemala tudi zvok). Tak videonadzor naj bi se uporabljal zgolj in samo takrat, ko so bile s to stranko že predhodno slabe izkušnje in ne pri vsakem pregledu. Pri izvajanju videonadzora nad stranko bi stranko obvestili, da je na obleki kamera in razlog za izvajanje snemanje. Prav tako bi izvajali videonadzor iz avtomobila, izključno za dokazovanje, da je bil nadzor dejansko narejen, da je bilo določeno stanje opaženo in povod za ukrep, na primer: opazi se, da teče voda na javno cesto in se pozove lastnika, da stanje uredi; za dokazovanje, da je vozišče bilo spluženo, saj se dostikrat okrivi podjetje zaradi neustreznega vzdrževanja; da se dokaže, da je potrebno pluženje (nekdo očita, da se to dela na lastno roko); da se dokaže, da je dejansko bilo cestišče spluženo (za nesrečo se dostikrat okrivi podjetje in se navaja neustrezno vzdrževanje), se pravi za potrebe vzdrževanja in upravljanja cest. Vedno se po končanem pregledu opiše situacija in v primeru pritožb bi se pokazal videoposnetek. Poskus z manj invazivnim posegom v pravice in svoboščine je s fotografijami, vendar nastane problem, da bi se moral na vsakih nekaj sto metrov/ kilometer zaposleni ustavljati in fotografirati situacijo, saj se vremenske razmere hitro spreminjajo. Videoposnetki iz avtomobila ne omogočajo razpoznave osebe ali registrske oznake vozila, dokler se vsaj eno od vozil premika. Posnetki iz obeh kamer bi se prekopirale na poseben disk, ki bi se hranil v posebej zaklenjenem prostoru z omejenim dostopom in bi se uporabili samo v primeru pritožb oziroma prijave. Za oba namena uporabe videonadzora bi izvedli predhodno dve oceni učinka na varstvo osebnih podatkov, kot to določa
- člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da se ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (med drugim) v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov. V mnenju lahko zato poda zgolj splošna pojasnila, ne more pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev in obdelovalcev ter ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. IP razume, da se pri številnih postopkih uradne osebe srečujejo s posamezniki, ki njihovo delo ocenjujejo kot nepotrebno, ogrožujoče oziroma se ne strinjajo s sprejetimi odločitvami, opravljenim delom, odrejenimi ukrepi ali izrečenimi kaznimi. Takšnim situacijam so verjetno še bolj kot izvajalci nadzora cestišča izpostavljeni mestni redarji in policisti. Prav tako praktično ni situacije, kjer ne bi prišlo do nasprotnih stališč strank in bi lahko iz tega izpeljali argumentacijo, da je zaradi nespornosti in možnosti naknadnega dokazovanja, kdo je kaj rekel in kaj storil, potrebno in dopustno praktično povsod izvajati zvočno in slikovno snemanje. Seveda bi bila takšna argumentacija nesprejemljiva, saj bi grobo posegala v pravico posameznikov do informacijske zasebnosti, ki jo, sicer v manjšem obsegu, uživamo tudi na javnih prostorih. Glede na navedeno je treba upoštevati načelo sorazmernosti in v vsakem kontekstu presojati nujnost, primernost in učinkovitost ter sorazmernost predlaganega ukrepa. Posegi v človekove pravice ali temeljne svoboščine so po ustaljeni ustavnosodni presoji dopustni, če so v skladu z načelom sorazmernosti
- Načelo sorazmernosti pomeni, da mora omejitev ustavnih pravic oziroma poseg vanje izpolnjevati tri pogoje2: poseg mora biti nujen,3 poseg mora biti primeren (in s tem učinkovit) za dosego zaželenega, ustavno dopustnega cilja in upoštevati je treba tudi t. i. sorazmernost v ožjem smislu, ki je v tem, da je pri ocenjevanju nujnosti posega treba tehtati tudi pomembnost s posegom prizadete pravice v primerjavi s pravico, ki se s tem posegom želi zavarovati, in odmeriti nujnost posega sorazmerno s težo prizadetih posledic. Glede uvedbe snemanja postopkov z izvajanjem videonadzora na obleki zaposlenega menimo, da glede na obstoječe določbe ZVOP-1 takšen videonadzor ne bi bil dopusten. ZVOP-1 namreč ureja pogoje, kdaj je mogoče uvesti videonadzor in takšnih primerov ne dopušča. Zakonodajalec je uporabo videonadzora kot obliko obdelave osebnih podatkov z ZVOP-1 omejil, tako da je določil zaprt krog dopustnih namenov za njegovo izvajanje. Zakon (ZVOP-1) tako eksplicitno našteva (v prvem odstavku
- člena, v drugem odstavku
- in prvem odstavku
- člena ZVOP-1) namene uvedbe in izvajanja videonadzora. Menimo, da bi za takšno izvajanje videonadzora morala obstajati izrecna pravna podlaga, kot je npr. v
- odstavku
- člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, kar pomeni, da je bil sprejem takšnega pooblastila deležen predhodnih testov sorazmernosti v zakonodajnem postopku in da so predvidene tudi zakonske varovalke za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Glede snemanja iz avtomobila za namene dokazovanja spluženosti cestišča, kot jih opisujete, podobno menimo, da je v okviru testov sorazmernosti vedno treba upoštevati tudi izvedljivost milejših ukrepov, ki torej manj posegajo v pravice posameznika in v tej luči se nam dokazovanje spluženosti cestišča s fotografijami zdi neprimerno manj invazivno kot video snemanje, obenem pa po naši oceni ne terja tako obsežnih prilagoditev, saj menimo, da bi lahko (ob ustrezni namestitvi fotoaparata) lahko fotografirali cestišče tudi brez nevarnega ustavljanja vozila. Kot pravilno ugotavljate člen 35 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov določa, da se ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (med drugim) zahteva v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. Opozarjamo, da je ocena učinka v takšnih primerih prav gotovo utemeljena, da pa izvedba ocene učinka ne more nadomestiti morebitne neobstoječe pravne podlage in da je eden temeljnih elementov ocene učinka tudi ocena potrebnosti in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, glede česa pa smo zgoraj podali naše stališče. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke 1 Glej odločbo v zadevi št. U-I-152/03 z dne
- marca 2006, v kateri je sodišče obravnavalo klasično policijsko pooblastilo ugotavljanja identitete. Glej še odločbi v zadevah št. U-I-137/93 z dne
- junija 1994 in U-I-290/96 z dne
- junija
- 2 Glej Odločbo Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-137/93 z dne
- junija
- 3 Torej da cilja ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom v ustavno pravico ali celo brez njega. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026