Ali je podatek o neprejemu vloge o začasni nezmožnosti za delo posebne vrste OP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.02.2019 Številka: 0712-1/2019/236 Kategorije:Posebne vrste, Upravni postopki --> Kategorije: Upravni postopki, Posebne vrste Kot pojasnjujete v zaprosilu za mnenje je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nosilec javnega pooblastila na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja in izvaja številne in raznovrstne upravne postopke, nanj pa se obračajo številni prosilci, ki bi po elektronski pošti brez uporabe kvalificiranega digitalnega potrdila želeli informacije, v kakšni fazi je določen postopek. ZZZS dnevno prejema veliko število telefonskih poizvedb in poizvedb podanih po elektronski pošti (brez podpisa z digitalnim kvalificiranim potrdilom), katerih skupni imenovalec je dejstvo, da identiteta klicatelja oz. pošiljatelja elektronske pošte (bodisi zavarovanca, delodajalca zavarovanca, pogodbenega izvajalca zdravstvenih storitev ipd.) ni izkazana in po naravi stvari ne more biti izkazana s stopnjo gotovosti niti v primeru uporabe kontrolnih vprašanj, npr. ZZZS številka, EMŠO, davčna številka ipd., saj se lahko ti podatki zlorabijo. Stranke in predlagatelji se na ta način obračajo na ZZZS s pričakovanjem prejema določene potrebne informacije v konkretni upravni zadevi čim prej, npr. zaradi ureditve delovnopravnega statusa, obveznosti do pacienta ipd. Kot navajate je iz pregleda naših javno objavljenih odločb in mnenj razvidno stališče Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP), da se pod pojem »zdravstveno stanje« uvršča tudi vsak podatek, na podlagi katerega je mogoče sklepati na zdravstveno stanje v ožjem pomenu besede, torej tudi podatek, ki kaže na prisotnost oz. odsotnost zdravja. Glede na to, da ZZZS obravnava upravičenja iz naslova zdravstvenega zavarovanja, se lahko (upoštevaje obveznost upravljavca osebnih podatkov, da preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih) razume, da ustno posredovanje osebnih podatkov klicatelju oz. pošiljatelju elektronske pošte s povratno pošto ni dopustna v nobenem primeru. Vsako razkritje podatka o stanju in poteku konkretnega upravnega postopka potencialno neupravičeni osebi (npr. že gola potrditev, da je v vrsti zadeve bila/ni bila prejeta vloga osebnega zdravnika – Predlog imenovanemu zdravniku; bila/ni bila prejeta pritožba; bila/ni bila izdana odločba o pravici itd.) bi glede na omenjeno obrazloženo stališče predstavljalo nedopustno razkritje občutljivega osebnega podatka, saj je že na podlagi razkritja takšnega podatka (npr. gola informacija o prejetem Predlogu imenovanemu zdravniku v zadevi začasne nezmožnosti za delo) mogoče sklepati o zdravstvenem stanju v ožjem pomenu besede (delazmožnost določene osebe, resnost zdravstvenih težav ipd.). Glede na zgoraj predstavljeno razumevanje stališč in vpliv na proces dela zaprošate za stališče Informacijskega pooblaščenca, ali je goli podatek o ne/prejemu vloge v konkretni zadevi začasne nezmožnosti za delo, zdraviliškega zdravljenja ipd. in goli podatek o ne/izdaji odločbe o pravici šteti za občutljiv ali navaden osebni podatek. Nadalje pa tudi, pod kakšnimi pogoji bi bilo morebiti vendarle dopustno, da se uradni osebi osebno neznanega klicatelja oz. pošiljatelja elektronske pošte (brez podpisa z digitalnim kvalificiranim potrdilom) seznani z zgoraj navedenimi in primerljivimi dejstvi, vse s ciljem prijazne in učinkovite javne uprave (izogib osebnim poizvedbam pri organu, izogib poštnemu strošku, saj je na vlogo prejeto po elektronski poti, ki je brez podpisa z digitalnim kvalificiranim potrdilom, vselej potrebno odgovoriti s priporočeno pošto, v kolikor glede na razumevanje dosedanjega stališča Informacijskega pooblaščenca, vsebina odgovora vsebuje podatek, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati o zdravstvenem stanju v ožjem pomenu besede). Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Glede na določbo
- točke
- člena Splošne uredbe pojem »podatki o zdravstvenem stanju“ pomeni osebne podatke, ki se nanašajo na telesno ali duševno zdravje posameznika, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, in razkrivajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju. Nadaljnjo razlago lahko zasledimo v uvodni določbi št. 35, kjer je navedeno, da bi osebni podatki v zvezi z zdravjem morali obsegati vse podatke o zdravstvenem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki razkrivajo informacije o njegovem preteklem, sedanjem ali prihodnjem telesnem ali duševnem zdravstvenem stanju. To vključuje informacije o posamezniku, zbrane med registracijo za storitve zdravstvenega varstva ali njihovim zagotavljanjem zadevnemu posamezniku, kakor je določeno v Direktivi 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta
(9); številko, znak ali posebno oznako, dodeljeno posamezniku za njegovo edinstveno identifikacijo v zdravstvene namene; informacije, pridobljene s testiranjem ali preiskavo dela telesa ali telesne snovi, vključno z informacijami, pridobljenimi iz genetskih podatkov in bioloških vzorcev, in vse informacije o, na primer, bolezni, invalidnosti, tveganju za nastanek bolezni, zdravstveni anamnezi, kliničnem zdravljenju ali fiziološkem ali biomedicinskem stanju posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne glede na vir teh podatkov, na primer zdravnik ali drug zdravstveni delavec, bolnišnica, medicinski pripomoček ali diagnostični preskus in vitro. Upoštevaje navedeno, je treba tudi podatke, iz katerih je mogoče sklepati o zdravstvenem stanju v ožjem pomenu besede (delazmožnost določene osebe, resnost zdravstvenih težav ipd.), šteti za podatek o zdravstvenem stanju in s tem za posebne vrste osebnih podatkov (oz. občutljive osebne podatke). Ni moč najti argumentov, zakaj bi npr. gola informacija o prejetem Predlogu imenovanemu zdravniku v zadevi začasne nezmožnosti za delo sodila med takšne podatke, podatek o o ne/prejemu vloge v konkretni zadevi začasne nezmožnosti za delo, zdraviliškega zdravljenja ipd. in goli podatek o ne/izdaji odločbe o pravici pa ne. IP razume, da varovalke, ki se zahtevajo za posredovanje posebnih vrst osebnih podatkov po elektronskih omrežij lahko pomenijo nižjo raven prijaznosti do strank in učinkovitosti postopkov, a žal mimo tega ni mogoče. Kot eno od možnosti, katero izvedljivost bi lahko pretehtali, bi vseeno omenili možnost posredovanja tega podatka po telefonu, kolikor je seveda vnaprej z dovolj visoko verjetnostjo preverjena identiteta prosilca. Dovolj visoko verjetno preverjeno identiteto prosilca bi bilo mogoče zagotoviti z zahtevo po več identifikacijskih podatkih, npr. po EMŠO, številki zdravstvenega zavarovanja ter potencialno še po kakšnem podatku, s katerim bi moral razpolagati samo prosilec in ki ga lahko na vaši strani preverite. Pridobitev treh (ali več) podatkov s strani nepooblaščene osebe bi morala biti toliko otežkočena, da obstaja le majhna verjetnost, da se je to zgodilo (vsekakor ne bi smelo iti za takšen podatek, ki bi se z EMŠO in številko zdravstvenega zavarovanja lahko nahajal na enem samem dokumentu). Kateri bi lahko bil takšen podatek in kakšna je izvedljivost predlaganega prepuščamo vam. Upoštevati je namreč treba, da je teoretično možno zlorabiti tudi sicer zaupanja vredne načine dokazovanja identitete, kot so kvalificirana digitalna potrdila in da sto-odstotne varnosti ni, zato vam svetujemo, da preučite druge izvedbene možnosti, ki bi predstavljale primerljivo majhna tveganja, t.j. primerljivo majhno verjetnost, da bi z (vsemi zahtevanimi) identifikacijskimi podatki lahko razpolagala tretja oseba, če ne drugače vsaj za določene tipe prosilcev (npr. za zavarovance) oz. vsaj za določene tipe postopkov. Ne glede na odločitev pa opozarjamo na zahteve po sledljivosti posredovanja osebnih podatkov. Dodajamo še praktični nasvet; če na primer zavarovanec po e-pošti zaprosi za podatek o stanju določene zadeve (in je ustrezno ugotovljena njegova identiteta), mu ZZZS lahko brez šifriranja sporočila odgovori na nedoločen način: "zadeva je v reševanju", "zadeva je že rešena", "o vlogi smo odločili dne...", "zadeva bo rešena do...", "vašo zahtevo smo prejeli dne ... in bo lahko rešena do...", "vaše vloge nismo prejeli", "vloga je v reševanju na drugi stopnji" in podobno, pri čemer je treba v odgovoru obvezno brisati zgodovino komunikacije. Na tak način ne bi bili posredovani zdravstveni podatki in šifriranje ni potrebno. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026