← Slovenija

Obdelava OP - IPRS

Obdelava OP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.03.2019 Številka: 0712-1-2019/533 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov. Izpostavili ste več vprašanj: Pridobitev osebnih podatkov o uporabnikih osebne asistence: na podlagi Programa dela in razvoja za leto 2019, ki ga izvajate za naročnika Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), izvajate Evalvacijo uvajanja Zakona o osebni asistenci (ZOA). V evalvacijo boste vključili tudi uporabnike osebne asistence ter njihove bližnje. Poslali jim boste anketni vprašalnik, za kar potrebujete imena in priimke uporabnikov osebne asistence, njihove naslove bivališča in elektronske pošte, s katerimi razpolaga MDDSZ. Zanima vas, ali vam MDDSZ sme posredovati navedene osebne podatke. Podrobna analiza varstveno delovnih centrov (VDC): v ta namen bi vsem VDC-jem poslali zbirnik, le-ti pa bi vam ga izpolnjenega vrnili, pri čemer bi podatke anonimizirali že VDC-ji. Podatke bi hranili zgolj za potrebe analize, v končni analizi bi bili predstavljeni kumulativno, za vse VDC-je skupaj. Letno spremljanje izvajanja osebne asistence: izvajalcem osebne asistence v ta namen pošljete prazen zbirnik podatkov v excelovem dokumentu, le-ti pa vanj vpisujejo podatke o izvajalcu, čakalnih vrstah, podatki o uporabnikih in kadrih pa so individualizirani in anonimizirani. Do podatkov dostopajo le raziskovalci, v končnem poročilu pa so prikazani zgolj kumulativno. Hramba osebnih podatkov v primeru prijave na prosto delovno mesto preko e-pošte: zanima vas, kdaj je potrebno te podatke izbrisati. Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi: s pomočjo vprašalnikov boste zbirali podatke o uporabnikih storitev dolgotrajne oskrbe, ki bodo vključeni v projekt. Vsi uporabniki bodo šifrirani, na enega uporabnika pa bo vezanih več dokumentov ter bodo tako uporabniki sledljivi. Zanima vas, kakšne podlage potrebujete za obdelavo teh podatkov. Ker obdelujete in analizirate večje število podatkov (ki so načeloma vedno anonimizirani), vas zanima, ali potrebujete kakšne dokumente o varstvu osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ustreznosti izpolnjevanja določb Splošne uredbe s strani upravljavcev ne more presojati. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeljuje Splošna uredba kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v členu 6

(1), v katerem je določeno, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Na podlagi odstavka 2 člena 6 Splošne uredbe pa lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (
  1. c)in (
  2. e)odstavka 1. Tako 9. člen ZVOP-1 opredeljuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju in na podlagi prvega odstavka se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, z zakonom pa se lahko določi, da se odločeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Na podlagi drugega odstavka lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek tega člena pa se na podlagi četrtega odstavka lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Temeljne naloge Inštituta RS za socialno varstvo (Inštitut) opredeljuje Zakon o socialnem varstvu (ZSV) v 7. členu, kjer je določeno, da informacijske, analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti za področje socialnega varstva ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno raziskovalnega dela na tem področju opravlja inštitut, ki ga ustanovi država kot javni zavod. Za namen opravljanja svojih nalog Inštitut na podlagi prvega odstavka 112. člena ZSV vodi in vzdržuje zbirke podatkov iz 110. člena tega zakona (zbirko podatkov o storitvah, drugih pomočeh posamezniku po tem zakonu, oprostitvah pri plačilu storitev, izvajalcih socialnovarstvene dejavnosti, financiranju socialnovarstvene dejavnosti, izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila ter nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi). Inštitut tako lahko v zbirkah podatkov o storitvah, drugih pomočeh po tem zakonu in oprostitvah pri plačilu storitev obdeluje osebne podatke, ki so taksativno navedeni v 111. členu ZSV. Na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZSV Inštitut brezplačno pridobiva podatke iz zbirk podatkov upravljavcev centralnih zbirk podatkov, določenih s tem zakonom, in socialno varstvenih zavodov in drugih pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po tem zakonu, in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznikov. Zbrane podatke lahko Inštitut za socialno varstvo posreduje tudi drugim upravljavcem zbirk podatkov za izvajanje dejavnosti po tem zakonu. Poleg tega Inštitut na podlagi tretjega odstavka 79.g člena ZSV brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov iz 79.d člena tega zakona in jih uporablja za analize, spremljanje izvajanja posameznega projekta poskusnega izvajanja iz 79.č člena tega zakona ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo oseb. Inštitut lahko torej osebne podatke posameznikov v zvezi s storitvami, drugimi pomočmi po tem zakonu, oprostitvami, izvajalci socialnovarstvene dejavnosti in izvajanjem drugih nalog obdeluje na podlagi 112. člena ZSV, 79.g člen ZSV daje Inštitutu tudi podlago za obdelavo osebnih podatkov iz centralne zbirke podatkov, ki zajema projekte poskusnega izvajanja socialnovarstvene dejavnosti. Inštitut lahko torej obdeluje osebne podatke navedene v 111. členu ZSV v zvezi z izvajanjem socialnovarstvenih storitev v VDC-jih, ZOA pa Inštitutu ne daje zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov, vendar pa glede na v 7. členu podeljeno javno pooblastilo Inštitut na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 lahko obdeluje osebne podatke, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Gre za izjemne primere, pri katerih je treba tehtati med na zakonu utemeljeno pristojnostjo in upravičenim interesom posameznika, čigar osebni podatki naj bi se obdelovali. Če evalvacija uvajanja ZOA in letno spremljanje osebne asistence sodi med informacijske, analitične, strokovno-dokumentacijske in programske dejavnosti za področje socialnega varstva ter izvajanje temeljnega, aplikativnega in razvojno raziskovalnega dela na tem področju, bi Inštitut osebne podatke lahko obdeloval, pri čemer pa je potrebno upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov (odstavek
(1)(
  1. c)člena 5 Splošne uredbe. Osebni podatki morajo namreč biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. IP ne more presojati, katere osebne podatke potrebujete za izvedbo posameznih evalvacij oz. analiz, zato vam predlagamo, da preverite, katere osebne podatke resnično potrebujete za izvedbo svojih nalog, pri čemer pa se osebnih podatkov ne zbira »na zalogo«. Pri izvedbi pilotnih projektov v zvezi z dolgotrajno oskrbo niste navedli, ali le-ta sodi v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti. Če gre za dejavnost po 79.č členu ZSV, Inštitut lahko na podlagi 79.g. člena obdeluje podatke iz 79.d člena. V primeru, da to ni ustrezna pravna podlaga, pa je potrebno tudi v tem primeru tehtati, ali je obdelava osebnih podatkov dopustna, ker je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. O hrambi osebnih podatkov v delovnih razmerjih je IP izdal že več mnenj, odgovor na vaše vprašanje pa lahko najdete tudi v Smernicah za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki se nahaja na spletni strani https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/. Glede obveznosti upravljavcev (evidence dejavnosti obdelave, varnost osebnih podatkov, imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov, ureditev obdelave z internimi akti…) pa vam predlagamo, da preberete informacije v zvezi z izvajanjem Splošne uredbe na naši spletni strani, na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/aktualne-novice/ in https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.