Objava imena v medijih - IPRS

Objava imena v medijih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.04.2019 Številka: 0712-1/2019/862 Kategorije:Mediji --> Kategorije: Mediji Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste bili v medijskih člankih omenjeni s polnim imenom in priimkom. Zanima vas, če gre v tem primeru morda za kršitev varstva osebnih podatkov, saj z objavo v medijih niste soglašali, prav tako pa se na vas ni obrnil nihče od novinarjev, ki so pripravili članke. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma opozarja, da sama objava imena in priimka brez privolitve ni nujno nezakonita, vsekakor pa o tem ni mogoče presojati v okviru mnenja. Ob tem izpostavljamo, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
8. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Objava imena in priimka posameznika v medijih pa lahko sodi tudi pod okrilje širše pravice do zasebnosti iz
9. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč. Pri tem velja izpostaviti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna. To v opisanem primeru pomeni, da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja. V primeru, ko gre za poseg v širše osebnostne pravice, lahko posameznik te varuje pred pristojnimi sodišči. Če menite, da vam je bila z objavo v medijih kršena katera od pravic, ste bili razžaljeni ali pa vam je bila povzročena škoda, vam IP torej svetuje, da zoper novinarja ali časopis vložite zasebno odškodninsko tožbo in zasebno kazensko tožbo ter ravnanje obeh prijavite novinarskemu častnemu razsodišču. Več o varstvu osebnih podatkov v medijih si lahko preberete v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026