← Slovenija

Obdelava OP v lovski družini - IPRS

Obdelava OP v lovski družini + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.04.2019 Številka: 0712-1/2019/789 Kategorije:Društva --> Kategorije: Društva Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaša zgoraj navedena dopisa, v katerih prosite za odgovore na naslednja vprašanja: Ali lahko strelski referent lovske družine (v nadaljevanju LD) na pristrelitvi pušk zahteva orožni list, da preveri podatke? Ali lahko tajnik LD napiše EMŠO člana, ki jo mora navesti ob vpisu vloge za novo lovsko izkaznico, ko le-ta ni več veljavna? Ali lahko tajnik LD pošilja elektronska sporočila oziroma katera elektronska sporočila lahko pošilja? Ali mora elektronska sporočila pošiljati tako, da so elektronski naslovi skriti drugim članom? Ali imajo člani, ki niso podpisali izjave (gre za Izjavo o privolitvi za obdelavo in uporabo osebnih podatkov v postopkih za potrebe konkretne lovske družine), pravico dostopa do spletne strani LD? Na spletni strani so podatki o vseh članih (ime, priimek, datum rojstva, telefonska številka, stalni naslov…), vsi zapisniki LD, območne zveze, Lovske zveze Slovenije (v nadaljevanju LZS) in kinološke zveze, analize, statistike in pregledi (npr. katera lovska izobraževanja so člani obiskovali, koliko je moral določen član plačati članarino, katero divjad je uplenil ipd.). Ali se lahko vodijo podatki članov na spletnem portalu Lisjak, do katerega imajo dostop starešina, gospodar, tajnik in informatik LD? Gre za portal LZS, v katerega imajo poleg omenjenih vpogled tudi lovski inšpektorji, moderatorji pri LZS, tajnik območne zveze itd. Ali lahko navedete podatke članov LD v interno glasilo, ki ga člani prejmejo dvakrat letno? V glasilu so navedeni vsi podatki, ki so tudi na spletni strani. Ali člani, ki niso podpisali izjave, sploh lahko prejmejo glasilo? LD vsako leto pripravi lovsko razstavo za javnost, kjer razstavi trofeje uplenjene divjadi preteklega leta, ob vsako trofejo pa navede ime in priimek člana, ki je divjad uplenil. Ali je to dopustno? Ali je oseba, omenjena v dopisu, ki ste ga priložili, še član LD, če ne dopusti uporabe matičnega lista, ki se uporablja za namen delovanja LD? Ali dokumente, ki jih pošilja odvetnik, sploh lahko upoštevate kot relevantne, če odvetniki delujejo v večjih primerih le v korist stranke, kakor je v konkretnem primeru? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. ***** Skladno s točko

(2)člena 4 Splošne uredbe obdelava pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev, določenih v členu 6
(1)Splošne uredbe: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Glede ustreznih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v društvih, med katere se štejejo tudi LD in LZS, je IP pripravil mnenje št. 0712-1/2018/622 z dne 15. 3. 2018, ki je dostopno na https://www.ip-rs.si/vop/splosno-glede-obdelave-osebnih-podatkov-v-drustvih-3088/. Poleg navedenega mnenja je glede obdelave osebnih podatkov v društvih objavljenih še kar nekaj mnenj, ki vam jih IP priporoča v branje. IP na kratko pojasnjuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v društvih: - točka (b) člena 6
(1)Splošne uredbe. Združevanje v društva je glede na Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011-UPB2, s spr., v nadaljevanju ZDru-1) prostovoljno in namenjeno skupnemu sodelovanju pri uresničevanju določenih skupnih interesnih ciljev (skupen namen, skupno prispevanje k uresničevanju ciljev, prostovoljno oziroma svobodno združevanje), kar sovpada z značilnostmi obligacijskega razmerja pri družbeni pogodbi po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1). Včlanitev v društvo se zato lahko obravnava kot sklenitev pogodbe, članstvo v društvu pa kot pogodbeno razmerje, saj član z včlanitvijo prevzame določene obveznosti in hkrati pridobi določene pravice glede sodelovanja v društvu (razmerje med članom in društvom ali zvezo društev je opredeljeno v aktih društva in zveze). Navedena določba je zato v teh primerih podlaga za obdelave osebnih podatkov, ki so neločljivo povezane s samim članstvom v društvu in delovanjem društva (npr. vodenje seznama članov društva, vabljenje članov na zbor članov in podobno). - točka (f) člena 6
(1)Splošne uredbe. Bistvo konkretne podlage je tehtanje posega v interese, pravice in svoboščine posameznika, ki ga morajo opraviti društva kot upravljavci, poleg tega morajo posamezniku ob zbiranju podatkov zagotoviti tudi informacije o zakonitih interesih, za katere se prizadeva društvo (točka (d) člena 13
(1)Splošne uredbe). - točka (a) člena 6
(1)Splošne uredbe. Osebna privolitev pride v poštev predvsem v situacijah, ko gre za obdelavo izven namenov, ki so v neposredni zvezi z delovanjem društva, zlasti v primeru posredovanja osebnih podatkov tretjim osebam (npr. objava na spletni strani društva). Javna objava osebnih podatkov namreč predstavlja velik poseg v zasebnost posameznika, ki je redko upravičen z vidika izvajanja nalog društva (kot izvajanja pogodbe) ali kot zakoniti interes društva, ki prevlada nad pravico posameznika, zato je v takšnem primeru ustrezno, da društvo od posameznikov pridobi osebno privolitev, ki v največji meri zagotavlja posameznikom oblast nad njihovimi osebnimi podatki. Privolitev po Splošni uredbi (točka
(9)člena 4) je prostovoljna, izrecna, informirana in nedvoumna izjava volje posameznika, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Pogoji za veljavno privolitev so določeni v členu 7 Splošne uredbe (upravljavec jo mora biti zmožen dokazati; biti mora v razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku; posameznik jo lahko kadar koli prekliče, o čemer mora biti obveščen). Privolitve članov, ki so jih društva pridobila pred začetkom uporabe Splošne uredbe na način splošnega strinjanja s pravili, določenimi v aktih društva, in torej ne ustrezajo navedenim pogojem glede privolitev po Splošni uredbi, niso več ustrezne, zaradi česar bi morala društva za vse obdelave osebnih podatkov, za katere ni druge pravne podlage (ker npr. niso potrebne za izvajanje temeljnih dejavnosti društva), skladno z uvodno določbo 171 Splošne uredbe pridobiti nove privolitve. - točki (c) in (e) člena 6
(1)Splošne uredbe. Društvo lahko zbira in nadalje obdeluje osebne podatke, če mu to nalaga poseben zakon oziroma če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, in če je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena društvu (npr. obdelava osebnih podatkov s strani društev, ki izvajajo javno pooblastilo). IP poudarja, da mora društvo zagotoviti posamezniku informacije iz člena 13(1,2) Splošne uredbe ob vsakem pridobivanju oziroma zbiranju osebnih podatkov ne glede na to, na kateri pravni podlagi pridobiva podatke. Društvo mora informacije skladno s členom 12
(1)Splošne uredbe zagotoviti v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku. Vzorec obvestila posameznikom glede obdelave osebnih podatkov je dostopen na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/aktualne-novice/ ***** V nadaljevanju vam IP podaja odgovore na zastavljena vprašanja, pri čemer poudarja, da na nekatera vprašanja ne more podati konkretnih odgovorov, ker lahko zakonitost določene obdelave osebnih podatkov presoja le v okviru postopka inšpekcijskega nadzora, ko ugotovi vsa relevantna dejstva. Ob tem poudarja, da mora LD kot upravljavec osebnih podatkov članov glede na konkreten namen obdelave presoditi, kateri osebni podatki so potrebni za dosego tega namena (načelo sorazmernosti oziroma načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) člena 5
(1)Splošne uredbe) in katera pravna podlaga pride v poštev v posameznem primeru obdelave.
  1. Na spletni strani LZS je navedeno, da LD vsako leto spomladi pred začetkom lovne sezone poskrbijo za pristrelitev lovskega orožja oziroma preizkus strelskih sposobnosti lovcev. Člani LD, ki ne opravijo pristrelitve ali z določenim orožjem ne dosežejo zahtevanih rezultatov, v tistem letu ne smejo loviti z orožjem, s katerim niso bili uspešni. Pri pristrelitvah orožja se upoštevajo določila Pravilnika o lovskem strelstvu z dne
  2. 2016, ki ga je sprejela LZS. Naloge referenta za lovsko strelstvo so določene v
  3. členu, in sicer med drugim organizira, vodi in ocenjuje vsakoletno pristrelitev lovskih pušk oziroma preizkus strelskih sposobnosti lovca ter vodi evidenco o pristrelitvi lovskih pušk, tekmovanjih v lovskem strelstvu, vrstah in moči orožja članov ter nazivih mojster strelec, ki so jih dosegli člani LD. V pravilniku sicer ni eksplicitno navedeno, da lahko strelski referent na pristrelitvi pušk zahteva vpogled v orožni list, vendar pa je po naravi stvari logično, da to naredi, saj mora lovec izkazati, da ima za puško, s katero namerava loviti in opraviti pristrelitev, orožni list. V skladu z Zakonom o orožju (Uradni list RS, št. 23/2005-UPB1 in 85/2009) je namreč treba pridobiti orožni list, ki dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja, tudi za lovsko orožje.
  4. Na podlagi tretjega odstavka
  5. člena in
  6. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/2004, s spr., v nadaljevanju ZDLov-1) lovske izkaznice izdaja LZS kot javno pooblastilo. Lovska izkaznica je v skladu z
  7. členom Pravilnika o lovski izkaznici (Uradni list RS, št. 4/2012) identifikacijski dokument in ni prenosljiva, za člane članic LZS pa predstavlja tudi člansko izkaznico. Skladno s
  8. členom navedenega pravilnika vlogo za izdajo lovske izkaznice vloži fizična oseba pisno pri LZS na predpisanem obrazcu, ki vsebuje naslednje osebne podatke vlagatelja: ime, priimek, datum rojstva, kraj rojstva, stalno prebivališče, fotografijo. Glede na to, da Pravilnik o lovski izkaznici ne določa zbiranja EMŠO, je tajnik LD od člana ne sme zahtevati, ampak mora upoštevati predpisan obrazec.
  9. Če so člani posredovali svoje e-naslove za namen stikov z društvom glede svojega članstva, potem jih lahko tajnik ali druga pooblaščena oseba LD uporablja za pošiljanje obvestil v zvezi z delovanjem LD. Če e-sporočilo pošilja več prejemnikom hkrati, zaradi zavarovanja osebnih podatkov e-naslove prejemnikov praviloma vpiše v rubriko »Skrita kopija« (»Skp:«), sicer se posamezen prejemnik e-sporočila nezakonito seznani z e-naslovi vseh ostalih prejemnikov. Pošiljanje e-sporočil na način, da se vsi e-naslovi prejemnikov vpišejo v rubriko »Za:«, je dopustno, če ima LD za takšno razkrivanje osebnih podatkov članov ustrezno pravno podlago (npr. razpolagati mora z ustreznimi osebnimi privolitvami ali pa izkazati, da je to resnično potrebno za delovanje LD).
  10. Upravljavec osebnih podatkov, med katere sodi tudi LD, določi osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke (pooblaščene osebe). To pomeni, da pooblaščeni člani LD dostopajo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za opravljanje svojega dela, ostali člani pa do osebnih podatkov drugih članov dostopajo le, če za to obstaja pravna podlaga, pri čemer mora LD upoštevati načelo sorazmernosti in članom omogočiti dostop le do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego konkretnega namena. Kolikor je razbrati, izjava o privolitvi, ki so jo podpisali člani LD, ni v skladu s Splošno uredbo, zato ne more predstavljati podlage za dostop do vseh osebnih podatkov članov na spletni strani LD. LD namreč ne more sklepati, da je posameznik z včlanitvijo podal privolitev za vse bodoče obdelave osebnih podatkov v zvezi z izvajanjem različnih dejavnosti, ki so opredeljene z akti LD, saj se lahko le-ti s časom tudi bistveno spreminjajo. Ob tem IP poudarja, da v primeru, da LD izkaže, da ima za obdelavo določenih osebnih podatkov članov podlago v točki (b) ali (f) člena 6
(1)Splošne uredbe, potem za obdelavo teh osebnih podatkov ne potrebuje še osebne privolitve članov (npr. posredovanje zapisnika članom je dopustno, če gre za obdelavo, ki je potrebna v zvezi s pravicami in obveznostmi članov društva, kot so te urejene z internimi akti, ki morajo biti zakoniti, o čemer pa IP ni pristojen presojati).
  1. Lastnica spletne aplikacije Lisjak je LZS. Vsebino aplikacije in pooblastila za dostop določa Pravilnik o lovsko informacijskem sistemu Lovske zveze Slovenije z dne
  2. Spletna aplikacija Lisjak je namenjena obdelavi osebnih podatkov članov članic (torej članov LD) in drugih podatkov s področja lovstva in ohranjanja narave v okviru pooblastil LZS in njenih članic. LD so po ZDLov-1 obvezno članice LZS. Pravilnik v
  3. členu določa, da se osebni podatki obdelujejo le na podlagi pisne privolitve posameznika in da se šteje, da je član privolil v zbiranje osebnih podatkov z vložitvijo prošnje za sprejem v članstvo. Pisno soglasje za svoje člane zagotovijo LD. Podatki se vodijo v modulih: članstvo (osebni podatki članov), organizacija (podatki o lovskih organizacijah in loviščih), odstrel in izgube (podatki o odvzemu divjadi), izobraževanje (podatki o razpisanih in izvedenih izobraževanjih v lovstvu), škode-objekti (podatki o prijavljenih in ocenjenih škodah od divjadi, oškodovancih in o povračilu škode ter register lovskih objektov), kinologija (podatki o lovskih psih in njihovih vodnikih), letni načrt (podatki o načrtovanih in izvedenih ukrepih upravljanja z loviščem in divjadjo). Kot je navedeno na spletni strani LZS, aplikacija lovskim organizacijam omogoča optimalno načrtovanje, spremljanje in realizacijo načrtovanih nalog pri upravljanju z loviščem in pri aktivnostih na društvenem področju.
  4. člen ZDLov-1 določa naloge, ki jih opravljajo upravljavci lovišč pod pogoji javne službe (npr. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi; vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi; izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi, ocenjevanje škod in zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč; skrb za usposabljanje lovcev; sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom), in naloge, ki jih opravlja LZS v javnem interesu (organiziranje izpitov za lovce in lovske čuvaje na podlagi skupno pripravljenih programov z Zavodom in pedagoškimi ustanovami; usposabljanje in naravovarstveno osveščanje lovcev ter komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo; izdajanje strokovne literature s področja divjadi in lovstva; skrb za razvoj lovske kinologije; sodelovanje pri znanstveno – raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; izdaja lovskih izkaznic). IP meni (ne glede na določbo
  5. člena Pravilnika o lovsko informacijskem sistemu Lovske zveze Slovenije), da lahko LD in LZS v aplikaciji Lisjak brez privolitve posameznikov, na katere se podatki nanašajo, obdelujejo tiste podatke, ki so potrebni za izvajanje nalog, ki jim jih nalaga področna zakonodaja. Dostop do podatkov je (kot izhaja iz Protokola pravic uporabnikov v aplikaciji Lisjak, ki je priloga omenjenega pravilnika) omejen, npr. pooblaščene osebe v posamezni LD (starešina, gospodar, tajnik, informatik, kinolog) lahko dostopajo le do osebnih podatkov članov te LD, lovski inšpektor nima možnosti vpogleda v modula članstvo in usposabljanje, pooblaščene osebe v LZS imajo dostop do vseh podatkov.
  6. LD mora za objavo osebnih podatkov članov v glasilu, če za to nima pravne podlage v točkah (b) ali (f) člena 6
(1)Splošne uredbe (kar mora LD kot upravljavec presoditi sama), pridobiti ustrezne osebne privolitve. Glede na vrsto osebnih podatkov (iz vprašanja št. 4 izhaja, da gre za imena in priimke, datume rojstva, telefonske številke in stalne naslove članov), IP meni, da bi morala LD pred objavo podatkov v glasilu pridobiti ustrezne privolitve članov. Kolikor je razbrati, izjava o privolitvi, ki so jo podpisali člani LD, ni v skladu s Splošno uredbo, v tem primeru tudi ne more predstavljati podlage za objavo osebnih podatkov v glasilu. Dokončno bi lahko IP o tem presojal zgolj v okviru inšpekcije. O posledicah nestrinjanja s takšno izjavo za člana z vidika prejema glasila, pa IP ni pristojen presojati.
  1. IP meni, da bi LD ime in priimek člana ob razstavljeni trofeji lahko navedla le na podlagi njegove osebne privolitve, saj za samo razstavo načeloma ni pomembno, kateri izmed članov je določeno žival uplenil, ampak je namen predstavitev trofej v določenem letu.
  2. Razloge za prenehanje članstva določi društvo v internem aktu, zato mora o morebitni izključitvi člana odločati pooblaščena oseba oziroma organ LD.
  3. Vprašanje se ne nanaša na področje varstva osebnih podatkov, zato odgovor nanj ni v pristojnosti IP. Lepo pozdravljeni, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.