Izvajanje neposrednega trženja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.03.2019 Številka: 0712-1/2019/834 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre, Zakoniti interesi --> Kategorije: Neposredno trženje, nagradne igre, Zakoniti interesi Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede izvajanja neposrednega trženja. Zavarovalnica (v nadaljevanju zavarovalnica A) se bo postopno umaknila s trga in v ta namen ne bodo več sklepali novih zavarovanj. Strankam, s katerimi imajo že sklenjene zavarovalne police, bodo podali obvestilo, da se njihove zavarovalne police odpovedo v zakonskem roku, ki ga dovoljuje zakonodaja. Ker pa zavarovalnica A ne želi, da ostanejo te stranke povsem brez zavarovanja, bi v prehodnem obdobju zmanjševanja poslovanja delovala kot zastopnik za drugo zavarovalnico (zavarovalnico B). Kot zastopniški agent bi svojim strankam, katerim bo odpovedala police, in tudi novim strankam, ponudila zavarovalne police zavarovalnice B (bodisi zavarovalne police enake vrste ali zavarovalne police druge vrste, vse znotraj istega tipa (ne-življenjskih) zavarovanj). Zavarovalnica A trenutno nima soglasij strank za neposredno trženje. Pri ponujanju polic zavarovalnice B bi zavarovalnica A stranko vprašala, ali ji lahko predstavi ponudbo zavarovalnice B (enaka vrsta zavarovanja ali druga vrsta zavarovanja). V kolikor bi stranka izrazila interes za to, bi ji zavarovalnica A kot agent predstavila značilnosti polic zavarovalnice B. Ponudba nove zavarovalne police bi bila podana na osebnem sestanku agenta s stranko (po pošti ali elektronski pošti zavarovalnica A ne bo ponujala polic zavarovalnice B). Na tem sestanku bo agent stranko vprašal, ali bi podala soglasje za posredovanje osebnih podatkov o svoji zavarovalni polici zavarovalnici B. V kolikor bo stranka podpisala soglasje, bo zavarovalnica B podala ponudbo na podlagi prejetih podatkov. V kolikor soglasje ne bo podpisano, bo stranka prejela ponudbo, kot bi bila dana novim stranki zavarovalnice B. Prosite nas za pojasnilo, ali ocenjujete, da se za tovrstno ponujanje zavarovalnih polic, ki po vaši oceni predstavlja obliko neposrednega trženja, zavarovalnica A lahko opre na prevladujoči zakoniti interes na podlagi člena 6 (f) GDPR? V fazi pred ponudbo zavarovalnica A ne bo posredovala nobenih osebnih podatkov strank zavarovalnici B, tako da v procesu ponudbe novih polic ne bo prišlo do kakršnihkoli prenosov osebnih podatkov. Kot pojasnjujete, je zadeva zaupne narave in predmet pogajanj med strankami, zato nas prosite, da se mnenje ne objavi javno na spletni strani IP. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da za izvajanje neposrednega trženja obstajajo različne pravne podlage. V vašem primeru bi opozorili, da se lahko pri izvajanju neposrednega trženja po elektronski pošti oprete na podlage, kot jih določa Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Slednji v
- členu določa naslednje:
(1)Uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.
(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.
(3)Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kakor so določena v prejšnjih dveh odstavkih, je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Pri uporabi govornih telefonskih klicev je treba upoštevati tudi določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 150. člena tega zakona.
(4)Prvi in tretji odstavek tega člena se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.
(5)Prepovedano je pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja v nasprotju z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, tako, da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, in brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takih sporočil. Prav tako je prepovedano pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja, ki vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v nasprotju s prej navedenim zakonom.
(6)Fizična ali pravna oseba lahko uporabi elektronski naslov fizičnih oseb za elektronsko pošto, če ta elektronski naslov pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni elektronski naslov.
(7)Ne glede na morebitni postopek nadzora zaradi kršitev določb tega člena ima pravni interes za vložitev civilne tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena vsaka s kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank. Glede na dovoljeno lahko zavarovalnica izvaja neposredno trženje po elektronski pošti do svojih strank oziroma zavarovancev tudi brez njihovega soglasja, če je njihov e-naslov pridobila pri izvajanju storitev, seveda do njihovega preklica. Neposrednega trženja po elektronski pošti pa ne sme izvajati brez privolitve, če gre za osebe, ki niso stranke zavarovalnice. Dopustno je tudi nagovoriti zavarovance, ali se strinjajo, da da jim agente predstavi ponudbo druge zavarovalnice, če za to dobi veljavno privolitev zavarovanca. Pravila glede veljavnosti privolitve in glede izvajanja trženja so opisana v naslednjih infografikah na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Neposredno_trzenje_infografika.pdf Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026