← Slovenija

Osebni stečaj - IPRS

Osebni stečaj + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.04.2019 Številka: 0712-1/2019/892 Kategorije:Pravne podlage --> Kategorije: Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave podatkov o finančnem stanju posameznika oziroma podatka, da je posameznik prijavil osebni stečaj. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Iz vašega zaprosila IP sklepa, da najemate stanovanje kot fizična oseba v stanovanjskem objektu. IP pojasnjuje, da podatki o plačevanju obratovalnih stroškov najemnika (fizične osebe) predstavljajo njegove osebne podatke. IP nadalje pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v
  8. členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja alinea ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Konkretni ponudnik energetskih storitev, ki se je, kot navajate, povezal z vašim najemodajalcem (lastnikom stanovanja) in mu posredoval vaše osebne podatke, bi za obdelavo (posredovanje) vaših osebnih podatkov torej moral imeti eno izmed naštetih pravnih podlag, sicer obdelava ni bila zakonita. Področje stvarnega in stanovanjskega prava je specialno urejeno v posebnih zakonih, predvsem v Stanovanjskem zakonu (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 90/09 – odl. US, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17) in Stvarnopravnem zakoniku (SPZ; Uradni list RS, št. 87/02, 91/13). Določbe teh predpisov urejajo tudi razmerje med dobavitelji storitev in lastniki oziroma najemniki. V četrtem odstavku
  9. člena tako SZ-1 določa, da, če najemna pogodba ne določa drugače, je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa lastnik. Peti odstavek istega člena pa določa, da je lastnik stanovanja (ne glede na morebitno drugačno določitev v najemni pogodbi) odgovoren za obratovalne stroške najemnika subsidiarno. Če torej najemnik ne plača obratovalnih stroškov, potem je za nastali dolg subsidiarno odgovoren lastnik. Glede na navedeno se od trenutka dalje, ko lastnik obveznost glede obratovalnih stroškov v skladu s sklenjeno najemno pogodbo prenese na najemnika, podatki o stroških obratovalnih storitev, zlasti če so v povezavi s še katerim od identifikacijskih podatkov (ime, priimek, naslov, …), štejejo za najemnikove osebne podatke, saj je on dejanski uporabnik storitev. Iz navedenega po mnenju IP izhaja tudi zakonit interes za seznanitvijo lastnika s podatkom, ali so obratovalni stroški s strani najemnika poravnani, saj v nasprotnem primeru za poravnavo teh stroškov subsidiarno odgovarja. Vendar ob tem IP opozarja, da se lastnik kot subsidiarni dolžnik lahko seznani s podatki o obstoju neplačanih terjatev za konkretno stanovanje in njihovi višini šele takrat, ko pride do situacije, da najemnik stroškov ne poravna in bi lahko prišlo do tega, da bi upnik uveljavljal svojo terjatev za plačilo obratovalnih stroškov od lastnika stanovanja kot subsidiarnega dolžnika. IP v tem delu sklepno pojasnjuje, da bi bilo posredovanje vaših podatkov lastniku zakonito, v kolikor bi temeljilo na eni izmed navedenih pravnih podlag (pravna podlaga bi morda lahko bila, kot navedeno zgoraj, točka (f) člena 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov), konkretna presoja pa je odvisna od vseh okoliščin posameznega primera in v okviru mnenja ni mogoča. Ob tem je treba preveriti tudi, kaj določa najemna pogodba, ki ste jo podpisali z lastnikom stanovanja. Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. V konkretnem primeru (v primeru, da bi prišlo do neplačila stroškov s strani najemnika) bi bilo treba torej izkazati, zakaj za namen poplačila dolga ne zadostuje sporočilo lastniku kot subsidiarnemu dolžniku, da stroški niso poravnani in zakaj je treba obdelovati podatek o osebnem stečaju za dosego tega namena. Glede podatka o osebnem stečaju IP pojasnjuje, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Uradni list RS, št. 13/14 – UPB1, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 30/18 – ZPPDID, 54718 – odl. US) v tretjem odstavku
  1. člena sicer določa, da je na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, vsakomur omogočen brezplačen vpogled v določene podatke, objavljenih na teh straneh, vendar je v skladu s
  2. in
  3. točko tretjega odstavka
  4. člena že vpogled v podatek o tem, da je potrošnik, podjetnik ali zasebnik insolventni dolžnik oz. da je bil nad tako osebo začet postopek zaradi insolventnosti, omogočen pod posebnimi pogoji, ki varujejo zasebnost posameznika. IP ob tem opozarja, da pravna podlaga, ki določenemu subjektu omogoča zakonit vpogled v podatek o tem, da je potrošnik, podjetnik ali zasebnik insolventni dolžnik oz. da je bil nad tako osebo začet postopek zaradi insolventnosti, ne predstavlja hkrati tudi pravne podlage, da tako pridobljene podatke subjekt razkriva naprej nepooblaščenim osebam oz. za druge namene ali celo javnosti. IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v
  5. členu ureja pravico posameznika do dostopa oziroma do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V prvem odstavku tega člena je tako določeno, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in naslednje informacije: namene obdelave; vrste zadevnih osebnih podatkov; uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacija; kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja; obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi; pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu; kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom; obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22
(1)in
(4)Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP vam svetuje, da pri upravljavcu (ponudniku energetskih storitev) podate zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki in počakate na odgovor oziroma na potek roka za odgovor. V kolikor odgovora ne bo ali bo vaša zahteva po vašem mnenju neupravičeno zavrnjena, vam IP svetuje, da vložite pritožbo. Ob tem IP pojasnjuje še, da Splošna uredba o varstvu podatkov v
  1. členu določa, da ima brez poseganja v katero koli drugo upravno ali pravno sredstvo vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vloži pritožbo pri nadzornem organu, zlasti v državi članici, v kateri ima običajno prebivališče, v kateri je njegov kraj dela ali v kateri je domnevno prišlo do kršitve, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši to uredbo. Nadzorni organ v RS je Informacijski pooblaščenec, ki je v skladu z
  2. členom ZInfP samostojen in neodvisen državni organ, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. V kolikor torej menite, da so vam bile kršene vaše pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo po elektronski pošti na naslov gp.ip@ip-rs.si, oz. po navadni pošti na naslov: Informacijski pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Priporočamo, da prijavo pošljete na ustreznem obrazcu. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.