Pravica od izbrisa objave v Uradnem listu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.05.2019 Številka: 0712-1/2019/1017 Kategorije:Pravica do pozabe, Svetovni splet --> Kategorije: Pravica do pozabe, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da so vaši osebni podatki, za katere ste bili prepričani, da pomenijo dogovor med vami, banko in notarjem, javno objavljeni na spletu. Glede na to, da podatki izhajajo iz časa, ko nepremičnina še ni bila vpisana v zemljiško knjigo, sedaj pa je to urejeno, vas zanima, če lahko uveljavite pravico do pozabe po Splošni uredbi o varstvu podatkov (ang. GDPR). Vaši osebni podatki (EMŠO, naslov nepremičnine, podrobnosti pogodbe med vami in banko, višina kredita, anuiteta, ipd.) so namreč javno vidni vsakomur, ki vtipka vaše ime in priimek v brskalnik. Prav tako vas zanima nadaljnji postopek. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V zvezi z zahtevo po izbrisu IP že uvodoma opozarja, da je ta utemeljena le, če za obdelavo osebnih podatkov ni pravne podlage. Če se namreč podatke obdeluje zakonito oziroma obstaja zakonska podlaga za obdelavo, potem izbrisa teh podatkov načeloma ni mogoče upravičeno zahtevati. Pravica do izbrisa oziroma pravica do pozabe je urejena v členu 17 Splošne uredbe. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima na tej podlagi pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar je podan eden od naslednjih razlogov: a) osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani; b) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6
(1)ali točko (a) člena 9
(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga; c) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(2);
- d)osebni podatki so bili obdelani nezakonito;
- e)osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;
- f)osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8
(1). Ob tem je potrebno izpostaviti, da pravica do izbrisa ni neomejena. Splošna uredba v členu 17
(3)določa, da se posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more sklicevati na pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna:
- a)za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;
- b)za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;
- c)iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (
- h)in (
- i)člena 9
(2)ter členom 9
(3); d) za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 9
(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali
- e)za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. V zvezi z vašim vprašanjem IP izpostavlja določbi točk (
- a)in (
- b)člena 17
(3)Splošne uredbe, iz katerih izhaja, da zahteva za izbris ni utemeljena, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja oziroma za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu. V takšnem primeru se osebnih podatkov ne sme brisati, četudi bi posameznik tako zahteval, temveč je treba upoštevati pogoje in roke hrambe, ki jih določa zakonodaja. Pred vsako zahtevo za izbris podatkov bo moral tako upravljavec temeljito preveriti, ali mora dejansko ugoditi zahtevi posameznika ali po drugi strani pretehtajo razlogi, da zahtevi ne ugodi, skladno s členom 17 Splošne uredbe. Zato mora upravljavec ob prejemu zahteve za izbris skrbno preveriti, ali za hrambo ne obstajajo druge pravne podlage ali nobeni prevladujoči zakoniti razlogi. Določba
- člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13, v nadaljevanju SPZ) ureja nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Določba
- člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ) pa predpisuje, da če nepremičnina oziroma posamezen del stavbe ni vpisan v zemljiški knjigi, morajo biti v notarskem zapisu navedeni podatki o legi nepremičnine oziroma posameznega dela stavbe, meji in površini, oziroma drugi podatki, potrebni za njegovo identifikacijo. Notarskemu zapisu mora biti priložena listina, ki bi bila primerna za vknjižbo lastninske pravice. Sklenitev notarskega zapisa ima pomen vknjižbe zastavne pravice. Notarski zapis z navedbo osebnega imena oziroma firme in prebivališča oziroma sedeža zastavitelja ter s podatki iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na listini iz drugega odstavka tega člena pa zaznamuje, da je nepremičnina zastavljena na podlagi sporazuma strank. Iz spletne povezave, ki ste jo navedli v zaprosilu, je razvidna prav tovrstna objava v Uradnem listu Republike Slovenije, tj. da zastavitelj v korist upnika izrecno in nepogojno dovoljuje ustanovitev hipoteke in zaznambo neposredne izvršljivosti za zavarovanje denarne terjatve na nepremičnini, ki, kot navajate, v času ustanovitve hipoteke ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Takšna objava vsebuje tudi določene osebne podatke. IP pojasnjuje, da če želite doseči izbris takšne objave, lahko uveljavljate svojo pravico do izbrisa, ki vam jo nudi člen 17 Splošne uredbe. Ali boste izbris dosegli, pa je odvisno od več konkretnih okoliščin, česar IP v okviru mnenja ne sme presojati, saj bi s tem lahko prejudiciral svojo odločitev, ker nastopa kot pritožbeni organ v zvezi z uveljavljanjem pravic po Splošni uredbi. Če upravljavec vašo zahtevo za izbris zavrne, mora to storiti z obrazloženo pisno odločitvijo v enem mesecu od dneva vložitve vaše zahteve. Zoper to odločitev imate možnost vložiti pritožbo pri IP. Več informacij v zvezi s pravico do izbrisa je dostopnih na spletni strani, ki jo je IP pripravil v okviru projekta, s katerim želimo dvigniti raven zavedanja o pravicah s področja varstva osebnih podatkov: www.tiodlocas.si; povezava do rubrike glede pravice do izbrisa: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/. Prav tako si lahko na tej povezavi preberete, kako se odstranite iz Google zadetkov: https://tiodlocas.si/top-nasveti/kako-se-odstranite-iz-google-zadetkov/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026