Posredovanje OP etažnim lastnikom - IPRS

Posredovanje OP etažnim lastnikom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.04.2019 Številka: 0712-1/2019/989 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da so etažni lastniki stavbe, katere upravnik ste, vodili sodni postopek (vi v njihovem imenu in na podlagi večinsko sprejetega sklepa), zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice na določenih zemljiščih okoli stavbe. S sodno poravnavo, ki je predvidela možnost preklica s strani tožeče stranke (etažnih lastnikov) ter odložne oz. razvezne pogoje tožene stranke, je bil dogovorjen način, kako bi lastniki ta zemljišča prejeli brezplačno in bremen prosto. Kot upravnik ste izvedli glasovanje med etažnimi lastniki o tem, ali se strinjajo s sodno poravnavo in ker so zanjo glasovali etažni lastniki s skoraj ¾ solastniških deležev, pravica preklicati poravnavo ni bila izkoriščena. Med sodnim postopkom je nekaj etažnih lastnikov preklicalo pooblastilo za zastopanje vam kot upravniku stavbe, zato je nasprotna stran postavila pogoj, da ti lastniki podajo izjavo, da se s poravnavo strinjajo. Ker izjave niso vsi podali, je nasprotna stran obvestila sodišče, da se odložni pogoj ni izpolnil. S strani več etažnih lastnikov ste nato prejeli zahtevo, da poimensko poveste, kdo so osebe zaradi katerih sodna poravnava ni uspela. Zanima vas, ali imajo etažni lastniki stavbe pravico izvedeti kdo so osebe, zaradi katerih je bila sodna poravnava razvezana. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. _____ Uvodoma pojasnjujemo, da ima IP v zvezi z vašim vprašanjem premalo podatkov o tem, kakšen postopek se v konkretnem primeru na sodišču vodi in v kateri fazi odločanja se nahaja. Glede na to, da je nasprotna stran sodišče obvestila o neizpolnitvi odložnega pogoja, sodni postopek očitno še ni zaključen. IP skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne
9. 2013 IP inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov s področja varstva osebnih podatkov ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v navedenem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (
10. odstavek
11. člena Ustave za upravne organe,
12. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
13. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. Navedenemu stališču med drugim pritrjuje tudi Splošna uredba, ki v tretjem odstavku člena 55 v zvezi s pristojnostjo neodvisnih nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov izrecno določa, da nadzorni organi niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ. Poleg navedenega se IP tudi sicer v okviru neobveznih mnenj ne sme in ne more opredeljevati do zakonitosti ravnanj v posameznem konkretnem primeru, saj tako presojo lahko opravi le v okviru inšpekcijskega postopka. V konkretnem primeru npr. ni znano, na kateri pravni podlagi so se osebni podatki etažnih lastnikov zbrali in s kakšnim namenom, kot tudi ne s kakšnim namenom želijo etažni lastniki pridobiti osebne podatke tistih oseb, zaradi katerih poravnava ni uspela, da bi se v okviru tega mnenja lahko presojalo o tem, ali je namen zakonit in združljiv s prvotnimi nameni. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev, določenih v členu 6