Posredovanje sklepa o dedovanju upniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.05.2019 Številka: 0712-1/2019/1184 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate primer, ko je bila starejša oseba zavedena z nakupom dragega izdelka in je kmalu po nakupu umrla. Glede postopka nakupa ste se pritožili na tržno inšpekcijo, saj se oseba, zaradi demence, ni zavedala cene izdelka. Zanima vas na kakšni pravni podlagi lahko v takih primerih prodajalec izdelka pridobi podatke o dedičih in ali lahko odstopi terjatev podjetju za izterjavo dolgov? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Dedič je na podlagi
- člena Zakona o dedovanju odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise v zapuščinskem postopku. Drugim osebam, se lahko dovoli pregled in prepis posameznih spisov, če za to izkažejo upravičeno korist. OBRAZLOŽITEV Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je potrebno imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba pravne podlage določa v prvem odstavku člena 6, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Glede na to, da IP ni pristojen za formalno svetovanje v postopkih, ki tečejo pred sodišči, niti ni pristojen presojati ustreznosti oz. zakonitosti obdelave osebnih podatkov v teh postopkih podajamo v nadaljevanju zgolj neformalna pojasnila glede pravne ureditve področja, na katerega se nanašajo vaša vprašanja. Skladno z določbo
- člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in naslednji; v nadaljevanju ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in naslednji; v nadaljevanju ZPP) določa pravila postopka, po katerih sodišče med drugim obravnava in odloča v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. V ZPP je poudarjeno razpravno načelo, katerega vsebina se kaže v tem, da je zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva le v rokah strank. S tem je določena tudi njihova odgovornost za pravočasno navajanje vseh pomembnih dejstev in pravočasno predlaganje dokazov o njih. Sodišče namreč ne sme (razen v z zakonom določenih primerih) upoštevati nobenega dejstva, ki ga stranka ni navedla in tudi ne sme izvajati dokazov, ki jih stranke niso predlagale (
- člen ZPP). Zato mora vsaka stranka navesti dejstva na katera opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (
- člen ZPP). Osnovno pravilo je, da materialno pravo pove, katera so tista pomembna dejstva, ki jih morajo stranke zatrjevati in o njih predlagati dokaze. S tem pravilom je povezano tudi pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu tistega, v čigar korist je določeno dejstvo, ker utemeljuje zahtevek ali ugovor. Prehod terjatve ali obveznosti v okviru postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pa je urejen v
- členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 in naslednji; v nadaljevanju ZIZ). Sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Ta pravila se smiselno uporablja tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik. Če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se pod pogoji predhodno navedenimi pogoji izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Iz zgoraj navedenih pravil izhaja, da mora tožnik oziroma upnik poleg obstoja zapustnikovega dolga dokazati tudi, da je toženec oziroma dolžnik dedič osebe, ki je bila nosilec obveznosti iz konkretnega obligacijskega razmerja. Ker ZD ne ureja, kdo lahko pregleduje in prepisuje sodne spisa v zapuščinskem postopku, se za to vprašanje skladno s
- členom ZD, uporablja določba
- člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in naslednji; v nadaljevanju ZPP). Ta v drugem odstavku določa, da se drugim osebam (to je osebam, ki v postopku niso sodelovale kot stranka) lahko dovoli pregled in prepis spisa le, če imajo upravičeno korist. Drugim osebam se pregled spisa zato dovoli le, če izkažejo upravičen interes. Upnik mora izkazati, da bi pregled spisa lahko kakorkoli koristil pri uveljavljanju njegove terjatve zoper zapustnikove dediče, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobili z vpogledom v spis. Nadalje Sodni red (Uradni list RS, št. 87/16) v
- členu določa da lahko stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe pridejo na sodišče nepovabljene zaradi informacij v zvezi s postopkom, zaradi vpogleda v spis ali javno knjigo, zaradi zahtev za izdajo prepisov ali fotokopij sodnih odločb, zaradi izdaje uradnih potrdil ipd. samo med uradnimi urami. Vprašanje odstopa terjatve ureja Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji; v nadaljevanju OZ) v
- členu. Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. Skladno s
- členom OZ za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Izpolnitev odstopniku (prvotnemu upniku) pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku (novemu upniku). Glede vaših navedb, da se kupec ni zavedal cene izdelka, IP na koncu dodaja, da v kolikor menite, da kupec v času sklenitve pravnega posla ni več imel (dejanske) sposobnosti razsojanja, se lahko obrnete na sodišče, ki je pristojno za ugotavljanje neveljavnosti pogodb. Pravni posli, ki jih sklene oseba, ki nima več (dejanske) sposobnosti razsojanja, so enako kot pravni posli, ki jih sklene poslovno nesposobna oseba, nični; predpostavka za njihovo veljavnost namreč ni izpolnjena (prvi odstavek
- člena OZ). Lep pozdrav, Pripravil: Žiga Veber državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026