Snemanje telefonskih pogovorov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.05.2019 Številka: 0712-1/2019/1261 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da se na telefonski centrali velikokrat dogaja, da so stranke verbalno agresivne, zato ste pričeli razmišljati o snemanju telefonskih pogovorov. Zanima vas, na kakšen način se tega lotiti, da bo ustrezalo zakonskim zahtevam. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V zasebnem sektorju je snemanje komunikacije in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse dovoljeno zgolj z namenom, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali katerikoli drugi poslovni komunikaciji, pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka. OBRAZLOŽITEV IP uvodoma poudarja, da je zaupnost komunikacij pomembna za varovanje pričakovane zasebnosti na področju uporabe elektronskih komunikacij, zagotavljanja svobode komuniciranja in svobode izražanja. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 in naslednji; v nadaljevanju ZEKom-1) zato jasno določa, da so vse oblike nadzora oziroma komunikacij, ki jih izvajajo tretje osebe in te niso uporabniki, udeleženi v komunikaciji, kot so poslušanje, prestrezanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunikacij iz prvega odstavka tega člena brez soglasja zadevnih uporabnikov, prepovedane oziroma so dopustne le pod natančno določenimi pogoji. Snemanje in shranjevanje komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije je prepovedano tudi uporabnikom, kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati. Neupravičeno snemanje ali drugačno poseganje v zaupnost komunikacij je lahko kaznivo dejanje po
- členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 in naslednji) prepoveduje neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje. Zaupnost komunikacij ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 in naslednji; v nadaljevanju ZEKom-1) v
- členu. Zaupnost komunikacij se nanaša na vsebino komunikacij, podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo, dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena. Kot izjemo od splošne prepovedi snemanja, ZEKom-1 v sedmem odstavku
- člena pod določenimi pogoji v zasebnem sektorju dovoljuje snemanje komunikacije in z njimi povezanimi podatki o prometu v okviru zakonite poslovne prakse z namenom, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali katerikoli drugi poslovni komunikaciji, pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka. Posneto sporočilo je treba nemudoma izbrisati, najpozneje do poteka dobe, v kateri se posel lahko zakonito izpodbija. Tu je potrebno poudariti, da zakonska definicija »katerakoli druga poslovna komunikacija« nikakor ne pomeni vseh klicev, ki se odvijajo na relaciji potrošnik-podjetje ter na relaciji podjetje-podjetje oziroma celo v primeru klicev znotraj podjetja. V zgornjem odstavku omenjeni roka hrambe, ki je določen kot »najpozneje do izteka dobe, v kateri se posel lahko zakonito izpodbija«, jasno nakazuje, da se lahko snemajo le tiste »poslovne komunikacije«, ki pripeljejo do sklenitve (spremembe, prenehanja) določenega poslovnega razmerja. Tako je nedopustno posneti npr. klice za informacije o delovnem času poslovalnic, ponudbi, kontaktnih in drugih splošnih informacijah, klice z namenom preprečevanja žaljivih, pretirano ponavljajočih se ali klicev grozeče narave ali pa (neselektivno) vse klice, ki jih podjetje prejme. Za nadzor tega področja pa je pristojna Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve. Več o ureditvi obravnavanega področja, si lahko preberete v smernicah IP o snemanju telefonskih klicev, ki so dostopne na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_snemanju_telefonskih_klicev.pdf Lep pozdrav, Pripravil: Žiga Veber državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026