Pošiljanje najemnikovih odprtih postavk lastniku - IPRS

Pošiljanje najemnikovih odprtih postavk lastniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.06.2019 Številka: 0712-1/2019/1392 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Zakoniti interesi --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Zakoniti interesi Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da vaša družba izvaja javne komunalne storitve in v zvezi s tem izstavlja račune. Lastniki stanovanj so vas zaprosili, če jim lahko večkrat na leto pošljete stanje odprtih postavk njihovih najemnikov. Na tak način bi lahko preprečili uveljavljanje njihove subsidiarne odgovornosti. Zanima vas, ali obstaja pravna podlaga za takšno posredovanje podatkov. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pravne podlage ureja prvi odstavek člena 6 Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami; v nadaljevanju SZ-1) v prvem odstavku 24. člena določa, da lahko lastnik v primeru, če svoj posamezni del odda v najem, z najemno pogodbo prenese izvrševanje pravic, ki jih ima kot etažni lastnik, na najemnika, v četrtem odstavku istega člena pa, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe najemnik, dolžnik vseh ostalih terjatev pa etažni lastnik, če najemna pogodba ne določa drugače. Ne glede na to pa skladno s petim odstavkom 24. člena SZ-1 lastnik stanovanja odgovarja za obratovalne stroške najemnika subsidiarno. Glede na navedeno se od trenutka dalje, ko lastnik obveznost za komunalne storitve v skladu s sklenjeno najemno pogodbo prenese na najemnika, podatki o stroških komunalnih storitev, zlasti če so v povezavi s še katerim od identifikacijskih podatkov (ime, priimek, naslov in podobno), štejejo za najemnikove osebne podatke, ker je dejanski uporabnik storitev. V tem primeru izrecna zakonska podlaga za to, da bi komunalno podjetje samoiniciativno in avtomatično posredovalo podatke o neplačanih storitvah lastniku stanovanja v obliki opominov, pa četudi zgolj z namenom poziva najemnika k plačilu, po oceni IP ne obstaja. Šele kadar pride do situacije, da najemnik stroškov ne poravna in komunalno podjetje kot upnik uveljavlja terjatev za plačilo obratovalnih stroškov od lastnika stanovanja kot subsidiarnega dolžnika na podlagi petega odstavka 24. člena SZ-1, se preko zahtevka upnika ta seznani tudi z osebnimi podatki najemnika. V kolikor bi bili za to podani izjemni razlogi, bi eventualno lahko lastniku stanovanja komunalno podjetje posredovalo podatke o neplačanih storitvah najemnika na podlagi točke f člena 6