← Slovenija

Javnost magnetogramov sej senata fakultete - IPRS

Javnost magnetogramov sej senata fakultete + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.05.2019 Številka: 0712-1/2019/1305 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Snemanje sej in javnih dogodkov, Šolstvo --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Snemanje sej in javnih dogodkov, Šolstvo Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, glede javnosti magnetogramov sej senata fakultete članice univerze v Ljubljani. Pojasnjujete, da ste za potrebe izvedbe diplomske naloge zaprosili za posredovanje magnetogramov sej senata, pri čemer pa vam je komisija za etiko omejila možnost uporabe podatkov tako, da je zahtevala anonimizacijo magnetogramov. Menite, da so člani senata osebe na javnih položajih in da gre pri izvajanju nalog senata za izvajanje javne funkcije, ki je javno. Navajate tudi, da bi se vam s tem onemogočilo sociološko analizo, ki terja informacijo o tem, kdo izjave podaja, saj se s tem opredeljuje kontekst razmerij moči, statusnih razmerij, itd. Glede na navedeno vas zanima: ali ste dolžni anonimizirati izjave in dejanja prisotnih na sejah senata? ali je v tem primeru treba vsem prisotnim dati v podpis izjavo o obveščenem soglasju? če gradiva (ki seveda ne bo vključevalo osebnih podatkov ljudi, ki jih na senatu obravnavajo preko študentskih prošenj in habilitacij), zbranega z opazovanjem sej senata (torej reči izrečenih in storjenih v času javne seje), ne anonimizirate, ali vas lahko doletijo kakšne sankcije oziroma ali imajo prisotni na sejah pravno podlago za to, da posežejo v proces vašega diplomiranja? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP uvodoma pojasnjuje, da deluje kot organ pristojen za nadzor nad izvajanjem pravil, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja. IP torej ni pristojen za odločanje o zakoniti izvedbi postopka za diplomiranje, zato ne more komentirati možnosti organov fakultete glede poseganja v vaše zaključevanje izobraževanja, če v nasprotju z navodili uporabite pridobljeno dokumentacijo. Prav tako IP ne more podati zavezujočih stališč glede zakonite uporabe osebnih podatkov v diplomski nalogi izven konkretnega inšpekcijskega postopka oziroma javnosti takšnih podatkov v okviru pritožbenega postopka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja. IP vam v nadaljevanju pojasnjuje pravni okvir in prakso v zvezi z javnostjo magnetogramov javnih organov, ki so zavezani za dostop do informacij javnega značaja. Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) so prosto dostopne javnosti vse informacije javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju: organi) in ki ne sodijo pod katero od zakonsko opredeljenih izjem. Informacijo javnega značaja pa predstavlja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dostop javnosti do informacij javnega značaja je izjemoma dopustiti omejiti, kadar dokument vsebuje informacije, ki so po zakonu opredeljene kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ena izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja je tudi »izjema varstva osebnih podatkov«, ki preprečuje da bi se javnost seznanila z varovanimi osebnimi podatki. Javnosti se lahko razkrijejo le informacije, ki so po zakonu javne. Iz ZDIJZ pa tudi izhaja, da niso varovani tisti osebni podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (
  7. alineja tretjega odstavka
  8. člena ZDIJZ). V navedenem primeru gre za t.i. »absolutno javne podatke«. Po sodni in upravni praksi so magnetogrami sej organov informacije javnega značaja (npr. sodba I U 1837-2014-25, z dne 11.2.2016). Dostop do teh dokumentov je torej omogočen vsakomur, v kolikor ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov ali drugih varovanih informacij. Informacijski pooblaščenec je v več zadevah odločal o javnosti podatkov oseb, ki so sodelovale in izhajajo iz dokumentov nastalih v zvezi z delom organov javnih zavodov. Tako je na primer v zadevi št. 090-191/2018 z dne 26.02.2019 (ki je objavljena na spletni stani IP) odločil, da »imena in priimki članov sveta staršev ter članov upravnega odbora šolskega sklada ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek
  9. člena ZDIJZ). Enako velja za imena in priimke zaposlenih v javnem zavodu (podatki o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca). Slednje pa ne velja tudi za preostale osebne podatke, ki jih vsebujejo zapisniki in so navedeni v prvi točki izreka te odločbe. Ker IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje, je odločil, da jih je organ ob posredovanju dokumentov prosilcu dolžan prekriti.« Uporaba osebnih podatkov, ki so po zakonu javni za namen, ki je združljiv z namenom pravice po ZDIJZ (zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja;
  10. člen ZDIJZ), je z vidika varstva osebnih podatkov dopustna brez privolitve. Če bi želeli uporabiti podatke posameznikov, ki niso javni po zakonu, pa bi to lahko storili le ob obstoju ustrezne druge pravne podlage sicer pa le ob njihovi predhodni privolitvi. Da bi se IP lahko v konkretnem primeru opredelil ali določeni podatki iz magnetogramov sej senata fakultete predstavljajo podatek, ki je javen po zakonu, pa bi moral o tem odločati v konkretnem pritožbenem postopku, ko bi organ z zavrnilno odločbo prosilcu že zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pristojnost za presojo, kateri podatki so po zakonu javni ima namreč na prvi stopnji organ, ki z dokumenti razpolaga in to v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Če ste se z dokumenti seznanili izven predvidenega postopka, potem presoja z vidika javnosti podatkov verjetno (še) ni bila opravljena zato lahko z uporabo teh podatkov tvegate, da posežete v nekatere zakonsko varovane podatke oz. zakonsko varovane interese organa (npr. varstvo osebnih podatkov, notranje delovanje, itd.). Presojo javnosti dokumentov lahko opravi na prvi stopnji organ sam, na drugi stopnji pa IP, če organ na prvi stopnji dostop zavrne in se prosilec zoper odločbo pritoži. Upamo, da smo vam s svojim mnenjem pomagali. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.