Fotografije kot dokazno gradivo v sodnem postopku - IPRS

Fotografije kot dokazno gradivo v sodnem postopku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.07.2019 Številka: 0712-1/2019/1611 Kategorije:Fotografije kot OP, Sodni postopki --> Kategorije: Fotografije kot OP, Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da boste zoper določeno občino vložili tožbo. Zanima vas, ali lahko fotografirate nekaj avtomobilov, ki izvršujejo prekršek, in te fotografije uporabite kot dokaz v sodnem postopku. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP pojasnjuje, da je za presojo dopustnosti dokazov v celoti pristojno sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek. IP prav tako v skladu s tretjim odstavkom člena 55 Splošne uredbe ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov. Ne glede na to pojasnjujemo, da v primeru obdelave osebnih podatkov v pravdnih postopkih potrebno upoštevati določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP). V pravdnem postopku praviloma velja razpravno načelo, skladno s katerim morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek
8. člena ZPP). IP na koncu še opozarja, da bi nezakonito zbiranje osebnih podatkov za namene dokazovanja v pravdnem postopku (npr. nezakonito izvajanje videonadzora, neupravičeno slikovno snemanje) lahko pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov ali nedopusten poseg v kakšno osebnostno pravico in bi lahko prizadeti posameznik zaradi tega v sodnem postopku zahteval izločitev nezakonito pridobljenih dokazov in uvedbo postopka zoper osebo, ki je nezakonito zbirala njegove osebne podatke ali je s svojem ravnanjem kako drugače posegla v njegove osebnostne pravice. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., raziskovalka pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026