Fotografiranje delavca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.08.2019 Številka: 0712-1/2019/1908 Kategorije:Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede pravne podlage za fotografiranje delovišča oz. prostora, na katerem se nahaja tudi delavec. Namreč delodajalec mora nadzorovati, ali delavci uporabljajo delovno opremo. Pojasnjujete, da ima delodajalec pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov delavca v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o varstvu in zdravju pri delu. Zanima vas, ali je točka c člena 6 Splošne uredbe primerna pravna podlago. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Obdelava osebnih podatkov je na podlagi prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok (ta točka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog). Iz vašega dopisa ni povsem jasno, ali gre v konkretnem primeru za stalen nadzor delavcev na delovišču (torej za videonadzor) ali gre za fotografiranje delavca le, ko je to potrebno. Videonadzor delovišča Videonadzor podrobno urejajo določbe v členih 74-77 ZVOP-1, ki v tem delu še vedno ostaja v veljavi. ZVOP-1 v
- členu določa splošna pravila glede videonadzora. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije: da se izvaja videonadzor, naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Skladno s
- odstavkom
- člena ZVOP-1 se videonadzor delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, in sicer kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. To pomeni, da mora izvajalec videonadzora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, torej, ali je uvedba videonadzora zares sorazmerna v ožjem smislu. Zaradi invazivnega posega v zasebnost delavca zakonodajalec postavlja zelo stroge pogoje za vzpostavitev videonadzora znotraj delovnih prostorov. Nadalje ZVOP-1 v
- odstavku
- člena določa, da se lahko videonadzor opravlja zgolj v tistih delih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz
- odstavka
- člena. Absolutno prepovedano pa je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih, sanitarnih prostorih in tudi v jedilnicah. Delodajalec se mora pred začetkom izvajanja videonadzora na delovnem mestu o tem posvetovati z reprezentativnim sindikatom, če ta obstaja, in o videonadzoru nato pisno obvestiti zaposlene (
- in
- odstavek
- člena ZVOP-1). Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na smernice o videonadzoru (predvsem str. 13-18): https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf. V primeru zakonitega videonadzora v skladu z zgoraj navedenimi pogoji iz ZVOP-1, bi pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov lahko predstavljala točka c člena 6 Splošne uredbe. Fotografiranje delavca Glede fotografiranja delavca vas napotujemo na smernice z naslovom Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, kjer smo na strani 12 in 13 v poglavju 1.12 Fotografiranje delavca odgovorili na podobno vprašanje: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf. Po mnenju IP bi pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov delavca v primeru, ko je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (npr. zaradi dokazovanja kršitev delovnopravnih obveznosti) načeloma lahko predstavljala točka c člena 6 Splošne uredbe. Vsekakor pa je ob tem potrebno upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov oz. načelo sorazmernosti, ki pravi, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To pomeni, da v skladu z navedenim načelom lahko obdelujete (npr. fotografirate delavca) na podlagi ustrezne pravne podlage le tiste osebne podatke, ki so ustrezni in potrebni za konkretni namen (npr. dokazovanje kršitev delovnopravnih obveznosti). V skladu z navedenim delodajalec ne sme delavcev fotografirati na splošno, temveč le, ko je to potrebno uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ne glede na to pa mora dokončno presoje glede ustrezne pravne podlage opraviti sam upravljavec osebnih podatkov, pri tem so mu lahko v pomoč izhodišča, izpostavljena v neobvezujočem mnenju. Namreč IP v okviru mnenja ne more dokončno odgovoriti na vaše vprašanje, saj lahko IP zavzame konkretno stališče le v okviru inšpekcijskega postopka. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., raziskovalka pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026