Fotografija nepremičnine kot osebni podatek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.06.2019 Številka: 0712-1/2019/1526 Kategorije:Pravne podlage --> Kategorije: Pravne podlage Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, v katerem opisujete svoje spletno orodje za hitrejšo in učinkovitejšo oceno vrednosti nepremičnine, v katerem bi se iz javnih evidenc na enem mestu avtomatizirano zbrali podatki, ki so pomembni za oceno vrednosti nepremičnine iz različnih javnih aplikacij. Navedeno orodje bi vsebovalo tudi fotografije notranjosti posamezne nepremičnine v lasti fizične osebe - zbirali bi jih na podlagi izrecne privolitve. Navajate pa, da vseh fotografij zunanjosti posamezne nepremičnine, ki so posnete z javne površine (npr. google stree view), ne nameravate obravnavali kot osebni podatek. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Fotografijo zunanjosti ali/in notranjosti nepremičnine v kontekstu, ki omogoča določljivost posameznika, je treba upoštevati kot osebni podatek. Ker pa gre v obeh primerih fotografij lahko za osebne podatke, je treba zagotoviti tudi v zvezi z zunanjostjo hiše posameznikom vse pravice po Splošni uredbi (dostop, ugovor, spremembo, izbris, prenosljivost, itd.), kot tudi izpolniti druge obveznosti, ki jih Splošna uredba predpisuje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (obveščanje, varnost podatkov, pravna podlaga za prenose v tretje države, evidence dejavnosti obdelav, itd.). O b r a z l o ž i t e v IP uvodoma pojasnjuje, da izven konkretnega inšpekcijskega postopka ne more podajati zavezujočih stališč v zvezi s konkretno rešitvijo oziroma potrjevati njene zakonite izvedbe. Glede na opisano situacijo IP lahko poda svoje mnenje v zvezi s pravili varstva osebnih podatkov, ki veljajo za predstavljen primer. IP uvodoma še dodaja, da se v predmetnem mnenju opredeljuje le do vprašanja fotografij notranjosti in zunanjosti nepremičnin kot dela zbirke osebnih podatkov. IP se v tem mnenju ne opredeljuje do zakonitosti same zbirke, ki mora v primeru ponovne uporabe javnih podatkov biti skladna s pravili ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki jo določa ZDIJZ in za konkretni primer določi upravljavec javne zbirke. V zvezi s ponovno uporabo javno dostopnih osebnih podatkov zgolj dodajamo, da iz upravne in sodne prakse izhaja, da je ponovna uporaba dopustna le v okviru namena za katerega so osebni podatki po zakonu javno dostopni. Ni torej dopustno ustvarjanje novih zbirk za druge namene brez ustrezne pravne podlage. IP meni, da sta obe vrsti fotografij – tako fotografije zunanjosti, kot tudi fotografije notranjosti lahko opredeljeni kot osebni podatek lastnika oziroma drugih oseb, na katere kažejo podatki iz zbirke osebnih podatkov. Za določitev osebnega podatka je pomemben zlasti kontekst, v katerem se nek podatek pojavi. Ko je na primer zunanjost ali notranjost stanovanjske hiše vsebovana v zbirki osebnih podatkov, prek katere je posameznik določljiv, je informacija o podobi te hiše neločljivo povezana z drugimi podatki iz zbirke in je na ta način podana tudi informacija na koga se nanaša fotografija. Kontekst torej lahko določi fotografijo kot osebni podatek – ne glede na to ali gre za zunanjost ali notranjost nepremičnin – za obdelavo osebnih podatkov, pa je treba najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. IP pojasnjuje, da dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa člen 6
(1)Splošne uredbe. Pri izbiri ustrezne pravne podlage je treba upoštevati načelo poštenosti, ki terja, da upravljavec posamezniku zagotovi največjo mero nadzora nad obdelavo njegovih osebnih podatkov, glede na upravičeno pričakovano zasebnost. IP še opozarja, da je ne glede na pravno podlago treba v vseh primerih obdelave osebnih podatkov upoštevati pravila varstva osebnih podatkov – torej tudi glede fotografij zunanjosti, kadar glede na kontekst podatek kaže na posameznika, je treba posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki zagotoviti vse pravice po Splošni uredbi (dostop, ugovor, spremembo, izbris, prenosljivost, itd.) in izpolniti druge obveznosti, ki jih Splošna uredba predpisuje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (obveščanje, varnost obdelave, pravne podlage za morebiten prenos v tretje države, evidence dejavnosti obdelav, itd.). Upamo, da smo vam s pojasnili uspeli pomagati. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026