← Slovenija

Razkrivanje evidenc o izrabi delovnega časa zaposlenih v javnem zavodu - IPRS

Razkrivanje evidenc o izrabi delovnega časa zaposlenih v javnem zavodu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.06.2019 Številka: 0712-1/2019/1533 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je
  4. 2019 po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov pri razkrivanju evidence o izrabi delovnega časa zaposlenih v javnem zavodu. Zanima vas, na kakšni podlagi lahko oseba, zadolžena za vodenje evidence o izrabi delovnega časa in izplačevanje osebnih prejemkov, natisnjene evidence o izrabi delovnega časa predaja neposredno in posredno nadrejenim ali drugim delavcem, in kako je s sledljivostjo v tem primeru. Zanima vas tudi, na kakšen način je dovoljeno razkrivanje podatkov o izrabi delovnega časa in na kakšen način mora biti razkrivanje zabeleženo, da ne pride do zlorab. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  5. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov),
  7. točko prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter
  9. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru lahko predstavljata ZEPDSV in ZDR-
  10. Vsak osebni podatek, ki ga delodajalec namerava obdelovati, mora biti relevanten in nujen z vidika uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov (kamor sodi tudi razkrivanje tretjim osebam), ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, lahko predstavlja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Če evidence o izrabi delovnega časa vsebujejo varovane osebne podatke ali druge podatke, katerih razkritje ni dopustno (izjeme so določene v 5.a in prvem odstavku
  11. člena ZDIJZ), je treba te dele prekriti. Izbira pravilne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov je vedno na upravljavcu. IP se izven inšpekcijskih postopkov v to presojo ne more spuščati. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov ureja člen 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru, upoštevajoč točko c člena 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavljajo Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljnjem besedilu ZEPDSV), Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16, v nadaljnjem besedilu ZDR-1) ali Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ). Medtem ko ZDR-1 v prvem odstavku
  1. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ZEPDSV izrecno določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. Ni dvoma, da so evidence prisotnosti na delovnem mestu osebni podatki zaposlenih, ki se nanašajo na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, do katerih ima nadrejeni pravico dostopa. Poleg tega ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (
  2. člen), kar pomeni, da lahko vsakdo dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem v 5.a členu in prvem odstavku
  3. člena ZDIJZ. Po tretjem odstavku
  4. člena ZDIJZ podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne sodijo med varovane osebne podatke. Kot pritožbeni organ po ZDIJZ je IP že večkrat odločal o dostopu do določenih informacij, ki so povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tako je npr. v odločbi, št. 090-186/2016/3 z dne
  6. 2016, ugotovil, da gre pri razporeditvi delovnega časa za osebne podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Da so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca tudi podatki o dnevnem razporedu dela javnega uslužbenca, o spremembah razporeda dela, o tedenskem pregledu dela ipd., je ugotovil v odločbah, št. 090-282/2015/13 z dne
  8. 2016 in 090-283/2015/8 z dne
  11. S posameznimi odločitvami se lahko seznanite na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/ijz/, kjer redno objavljamo izdane odločbe. Ker lahko IP zakonitost obdelav osebnih podatkov presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka, upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera, vam konkretnejšega odgovora ne moremo podati. IP poudarja, da je primarna odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov na upravljavcu samem, izbira pravilne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in uporaba načela sorazmernosti pa je odvisna zlasti od konkretnih okoliščin primera. V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.