← Slovenija

Razkritje OP v elektronskem sporočilu - IPRS

Razkritje OP v elektronskem sporočilu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.09.2019 Številka: 0712-1/2019/2051 Kategorije:Inšpekcijski postopki, Uradni postopki --> Kategorije: Inšpekcijski postopki, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste ministrstvu po elektronski poti zastavili vprašanje, ki se nanaša na ustreznost rabe slovenskega jezika v šoli v konkretnem primeru. Vaše vprašanje pa je ministrstvo, skupaj z vašimi osebnimi podatki (ime, priimek, elektronska pošta), posredovalo šoli. Menite, da bi morali glede na to, da je bila ugotovljena nepravilnost, vaše pisanje obravnavati kot prijavo in varovati vir prijavitelja. Zanima vas mnenje IP glede ustreznosti takšnega razkritja vaših osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem izpostavljamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila z vidika varstva osebnih podatkov, ne moremo pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev. Pojem osebni podatek pomeni skladno s členom 4

(1)Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, gensko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Ime, priimek ter osebni elektronski naslov posameznika tako nedvomno predstavljajo osebne podatke. Predmet varstva po Splošni uredbi in ZVOP-1 so tudi drugi t.i. prometni podatki (npr. datum in čas pošiljanja oziroma sprejema, zadeva in drugi tehnični podatki v povezavi z elektronskim sporočilom), če omogočajo določitev posameznika. Skladno s členom 4
(2)Splošne uredbe pomeni obdelava vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe in so za javni sektor, kamor spadajo tudi ministrstva in javni zavodi, naslednje: - zakon (točka (c)), - privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)), - sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), - izvajanje javne naloge (točka (
  1. e)v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1). Iz navedenega izhaja, da predstavlja posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov pošiljatelja e-sporočila obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti ministrstvo kot upravljavec ustrezno pravno podlago. Razkritje prometnih podatkov, ki so del elektronskega sporočila, brez ustrezne privolitve pošiljatelja ali brez podlage v zakonu torej praviloma predstavlja kršitev določb Splošne uredbe in ZVOP-1. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, pa je obveznost upravljavca. IP tako v okviru mnenja ne more dokončno odgovoriti na vaše vprašanje, saj lahko opravi dokončno presojo le v okviru inšpekcijskega postopka. Prav tako IP ni pristojen presojati, ali bi ministrstvo vaše vprašanje moralo obravnavati kot prijavo po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14). IP na koncu dodaja, da je bilo nanj v preteklih letih naslovljeno veliko podobnih vprašanj, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov v zvezi z elektronsko pošto. Odgovore pa boste najlažje našli tako, da v Iskalniku po odločbah in mnenjih VOP na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ izberete vsebinsko področje »Elektronska pošta«. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.