← Slovenija

Objava profilne fotografije iz Facebooka v medijih - IPRS

Objava profilne fotografije iz Facebooka v medijih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.10.2019 Številka: 0712-1/2019/2339 Kategorije:Mediji, Moderne tehnologije, Pravne podlage --> Kategorije: Mediji, Moderne tehnologije, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali smejo mediji brez dovoljenja posameznika uporabiti fotografijo profilno fotografijo posameznika na Facebooku. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma izpostavlja, da v sklopu neobvezujočega mnenja vsekakor ne more presojati konkretnih dejanj obdelav, temveč lahko to stori šele v okviru inšpekcijskega postopka, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago. Pravne podlage ureja prvi odstavek člena 6 Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP vam v zvezi z vašimi vprašanji glede na navedeno pojasnjuje, da v primeru uporabe osebnih podatkov, ki so zakonito javno dostopni, ne moremo govoriti o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov, vendar le pod pogojem, če se osebni podatki zbirajo in uporabljajo za določene in zakonite namene. To pomeni, da ne glede na to, da so določeni osebni podatki javno dostopni, se takšni osebni podatki ne smejo uporabljati za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi 16. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače. To pomeni, da je za presojo zakonitosti nadaljnje obdelave (javno dostopnih) osebnih podatkov bistven namen takšne obdelave. Ob tem je potrebno upoštevati tudi določbe točke b člena 5

(1)Splošne uredbe, ki podobno določa, da so osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (načelo omejitve namena). Iz okoliščin primera, ki ga navajate, se zdi, da je namen objave profilne fotografije na Facebooku drugačen od namena objave fotografije s strani medijev. Namreč posameznik objavi svojo profilno fotografijo z namenom predstavitve drugim članom socialnega omrežja Facebook, ob tem pa najverjetneje ne pričakuje, da bi taista fotografija lahko bila objavljena v članku oz. drugem medijskem zapisu, ki je dostopen širši javnosti. Upravljavec je torej dolžan presoditi, ali gre v konkretnem primeru za združljive in zakonite namene obdelave osebnih podatkov s prvotno objavo fotografije s strani posameznika. Kakor pa je bilo že uvodoma pojasnjeno, IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora na vaše vprašanje. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., raziskovalka pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.