← Slovenija

Postavitev brezžične kamere - IPRS

Postavitev brezžične kamere + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.11.2019 Številka: 0712-1/2019/2656 Kategorije:Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede postavitve brezžične kamere. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa v okviru mnenja presojati ustreznosti določene rešitve z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. IP uvodoma pojasnjuje, da postavitev in uporaba kamer za snemanje okolice (v vašem primeru travnika oziroma poti) lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov iz
  7. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, če zajame posameznike in so ti na posnetku določeni ali vsaj določljivi. Če je torej ločljivost shranjenih posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu
  8. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V nasprotnem primeru (če posamezniki na posnetkih niso določljivi) se predpisi s področja varstva osebnih podatkov ne uporabljajo in s tem tudi ni podana pristojnost IP. IP nadalje pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v
  9. členu določa, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (npr. izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe). IP tako meni, da bil videonadzor dopusten, če bi z uporabo kamere, ki jo navajate v svojem zaprosilu za mnenje, snemali zgolj svojo zasebno posest. Ne sme pa taka oblika videonadzora zajemati tudi javnih površin ali zasebnih površin, ki so v lasti drugih oseb ali na njih izvršujejo svoje pravice (npr. služnost). Če namreč izvajalec videonadzora brez dovoljenja in vednosti snema tudi druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja lahko kazensko in odškodninsko odgovoren. Posameznik, ki meni, da mu je kršena pravica do zasebnosti, lahko v skladu s
  10. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) vloži tožbo na sodišče, s katero sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, prav tako pa lahko na podlagi
  11. člena OZ zahteva tudi odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. V primerih, ko se z izvajanjem videonadzora občutno posega v zasebnost posameznika, ima slednji na razpolago tudi kazensko pravno sodno varstvo, saj lahko izvajanje videonadzora pod pogoji iz
  12. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17) pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja. IP dodaja še, da je več informacij o videonadzoru na voljo v smernicah IP, ki so objavljene na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf. Podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora so prav tako dosegljive na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ Prav tako je IP glede videonadzora izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/ S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.