Fotografija na službeni izkaznici - IPRS

Fotografija na službeni izkaznici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.11.2019 Številka: 0712-1/2019/2541 Kategorije:Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Pravne podlage, Privolitev --> Kategorije: Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Pravne podlage, Privolitev Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je
4. 2019 prejel vaše zaprosilo za mnenje glede fotografije uslužbenca na službeni izkaznici. Navedli ste, da v občinski upravi pripravljate nov pravilnik o uporabi službene kartice. Glede na Recital 43 Splošne uredbe o varstvu podatkov sprašujete, ali je dovoljeno na službeni izkaznici natisniti tudi sliko uslužbenca na podlagi privolitve in ali je privolitev potrebna. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
5. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov),
7. točko prvega odstavka
8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter
9. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Praviloma fotografija uslužbenca na službeni izkaznici ni potrebna za uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Le za nekatera delovna mesta je pod določenimi pogoji mogoč odstop od tega stališča. Zato lahko fotografijo uslužbenca praviloma natisnete na službeno izkaznico le na podlagi njegove osebne privolitve, ki pa je v delovnem razmerju dopustna, kadar jo lahko uslužbenec odkloni brez posledic za delovno razmerje. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba (tako po Splošni uredbi o varstvu podatkov kot po ZVOP-1) imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6: »Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.« Področni zakon v smislu prvega odstavka
10. člena ZVOP-1 oz. točke c člena 6