Videonadzor v večstanovanjski stavbi in vpogled v posnetek - IPRS

Videonadzor v večstanovanjski stavbi in vpogled v posnetek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.11.2019 Številka: 0712-1/2019/2512 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ima vaša večstanovanjska stavba urejen videonadzor v skladu s smernicami IP o videonadzoru. Zanima vas, kdo in kdaj sme vpogledati v videonadzorne posnetke. Sprašujete, ali je dovoljeno vpogledati v posnetke v primeru oškodovanja lastnine, malomarnostmi glede smeti in svinjanja po skupnih hodnikih. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Videonadzor v večstanovanjski stavbi se lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, pri čemer je potrebna za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi tudi pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov/izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Več informacij o videonadzoru lahko najdete v naših smernicah, ki jih že poznate: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf. ZVOP-1 v četrtem odstavku
8. člena (ki še vedno ostaja v veljavi) izrecno prepoveduje možnost sprotnega ali naknadnega pregledovanja posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja, torej za zagotavljanje varnosti ljudi ali premoženja oziroma eventualno v primeru nekega izrednega, deviantnega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dodaten dokaz v pravnem postopku. Ob upoštevanju načela najmanjšega obsega osebnih podatkov se lahko v posnetke videonadzora vpogleda zgolj, kadar pride do »dogodka«, ki ga opisujejo pogoji za uvedbo videonadzora. To pomeni, da mora upravljavec v konkretnem primeru sam preceniti, ali je določen dogodek takšne narave, da je zaradi tega v skladu z zakonom v stavbi vpeljan videonadzor. Videonadzor sicer lahko izvajajo stanovalci sami, vendar pa ga v praksi najpogosteje izvajajo za to usposobljena in registrirana varnostna podjetja. V primeru, da bi videonadzor izvajali stanovalci, vam svetujemo, da za to pooblastite določeno osebo oz. osebe. Ob tem velja vzeti v obzir, da je potrebno zagotoviti, da bo videonadzorni sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb ter da bo zagotovljena varnost obdelave osebnih podatkov (podrobneje člen 32 Splošne uredbe). Upravljavci tako morajo v svojih internih aktih predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke (drugi odstavek
9. člena ZVOP-1). V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026