Objava prejemnikov variabilnega dela plač - IPRS

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP nadalje pojasnjuje, da obstaja razlika med položajem delavca v javnem in zasebnem sektorju. V javnem sektorju področni zakon v smislu točke (
7. c)člena 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami), ki v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Glede na navedeno IP meni, da objava podatkov o delovnih mestih v javnem sektorju in višini pripadajočih dodatkov, z izjemo dodatka za delovno dobo, z vidika varstva osebnih podatkov ni sporna. Za zaposlene v zasebnem sektorju, kamor spada tudi vaše podjetje, takšna ali podobna določba, ki bi eksplicitno predpisovala, katere podatke o plačah delavcev se lahko posreduje (tudi znotraj delodajalca) oziroma objavi, ne obstaja. Iz tega izhaja, da bi bila obdelava osebnih podatkov, ki jo opisujete v vašem zaprosilu za mnenje (objava podatkov o dodatkih k plači), zakonita le, če bi bila zagotovljena ena izmed zgoraj navedenih pravnih podlag iz člena 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Področni zakon, ki splošno določa obdelavo osebnih podatkov delavcev (tako v javnem kot zasebnem sektorju), je sicer Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 - ZPosS). Ta v 48. členu splošno določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ob tem IP pojasnjuje tudi, da je v skladu s 4.a členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ; Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18) v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi: - informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek; - informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prejšnjega odstavka oziroma je z njimi neposredno povezana, če je za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes. IP sklepno poudarja, da je presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo in odgovornost zanjo vedno na upravljavcu osebnih podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026