Podatki za naročanje na pregled v primarnem zdravstvu - IPRS

(1)Splošne uredbe: obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z

1. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
2. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
3. točko prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Zbiranje podatka o številki zdravstvenega zavarovanja ali datuma rojstva za namen identifikacije pacienta v zvezi z naročanjem na zdravstveno storitev bi morda na podlagi člena 6

(1)(e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom

1. člena ZVOP-1 in Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Priloga 1, zbirka NIJZ 1), lahko bilo dopustno pod pogojem, če upravljavec v posameznem primeru izkaže, da je enolična identifikacija posameznika pri naročanju na zdravstveno storitev nujna za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Pri tem je treba zlasti utemeljiti, zakaj je pri naročanju pacientov nujno potrebno za izvajalca zdravstvene dejavnosti, da pred prihodom pacienta nedvomno pozna njegovo identiteto oziroma se on njej prepriča z navedbo dodatnega identifikatorja. V nasprotnem primeru pa IP predlaga, da izvajalci zdravstvenih dejavnosti na svojih spletnih obrazcih zagotovijo razlikovanje pacientov na drug način, npr. z zbiranjem le tistih podatkov, ki so predpisani v drugem odstavku
2. člena ZPacP oziroma pridobivajo druge podatke na podlagi privolitve posameznika (v slednjem primeru mora biti jasno razvidno, da posredovanje teh podatkov ni obvezno, hkrati pa da so skladno s Splošno uredbo enostavno dostopne tudi vse potrebne informacije v zvezi s privolitvijo). Obrazložitev Člen 6

(1)(

1. e)Splošne uredbe določa, da obdelava osebnih podatkov zakonita tudi, ko je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Podlaga po točki (
2. e)mora biti skladno s členom 6

(3)Splošne uredbe, določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca. Četrti odstavek

1. člena ZVOP-1 določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Podatek o številki zdravstvenega zavarovanja, kot tudi EMŠO (ki vsebuje podatek o datumu rojstva), je del Osnovne zdravstvene dokumentacije, ki je evidentirana v zbirki NIJZ 1, Priloga 1 Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18; v nadaljevanju ZZPPZ), s katerim upravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti. Osnovno zdravstveno dokumentacijo uporabljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, kamor sodi tudi naročanje na zdravstveno obravnavo. Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju ZPacP) v drugem odstavku
2. člena, ločeno od zbirke NIJZ 1, ureja zbiranje podatkov za namen vodenja naročilne knjige, ki je elektronska evidenca zaporedno naročenih pacientov (11.c točka
3. člena ZPacP). Namen naročilne knjige je zagotavljane pravice do spoštovanja pacientovega časa. Glede tega drugi odstavek
4. člena ZPacP določa, da izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe poskrbi za najkrajši možni čakalni čas in čakalno dobo v okviru razumnega časa. Delo organizira tako, da se pacientu zagotovi čim hitrejša zdravstvena obravnava. Izvajalec zdravstvene dejavnosti pacienta obravnava v skladu z vrstnim redom na čakalnem seznamu oziroma v naročilni knjigi in vrstnega reda ne sme spreminjati, razen če ta zakon ne določa drugače. Podatki vpisani v naročilno knjigo se skladno s drugim odstavkom
5. člena ZPacP, brez predhodnega dovoljenja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov povezujejo z zbirkama eNapotnica in eNaročilo. Podatki, ki se jih za navedene namene vodi v naročilni knjigi so po drugem odstavku
6. člena: zaporedna številka vpisa pacienta, pacientovo osebno ime, pacientovi kontaktni podatki (e-naslov ali telefonsko številko), razlog obravnave, termin, navedbo o izvedbi zdravstvene storitve. IP meni, da je namen zbiranja podatkov naročenih pacientov v naročilni knjigi vezan zlasti na zagotavljanje pravice do pravice do spoštovanja pacientovega časa. Njen namen je torej v urejanju organizacije dela izvajalcev zdravstvene dejavnosti predvsem zato, da se pacientu zagotovi čim hitrejši dostop do zdravstvenih storitev in hkrati, da se zagotovi pošten ter transparenten dostop do teh storitev (zmanjša tveganja za »preskakovanje« čakalnih vrst). IP ob navedenem ugotavlja, da je namen obdelave podatkov iz zbirke NIJZ 1 širši in med drugim lahko vključuje tudi organizacijo dela ali druge strokovne naloge v zvezi z naročanjem in obravnavo pacientov – ki ni nujno pokrita z namenom zagotavljanja pravice do pacientovega časa. Povedano drugače, če obstajajo razlogi zaradi katerih izvajalec zdravstvenih storitev mora poznati identiteto pacienta pred njegovim prihodom k izvajalcu zdravstvenih storitev – in ti razlogi niso povezani z pravico do spoštovanja pacientovega časa – potem je po mnenju IP lahko utemeljeno, da izvajalec zdravstvene dejavnosti potrebne podatke obdeluje na podlagi člena 6

(1)(e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom

1. člena ZVOP-
2. Iz navedenega torej sledi, da je zbiranje podatka o številki zdravstvenega zavarovanja ali datuma rojstva za namen identifikacije pacienta v zvezi z naročanjem na zdravstveno storitev na podlagi člena 6

(1)(e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1 dopustno pod pogojem, da se utrdi, da je enolična identifikacija posameznika pri naročanju na zdravstveno storitev nujna za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Pri tem treba zlasti utemeljiti, zakaj je pri naročanju pacientov nujno potrebno za izvajalca zdravstvene dejavnosti, da pred prihodom pacienta nedvomno pozna njegovo identiteto oziroma se on njej prepriča z navedbo dodatnega identifikatorja. Navedenega pa IP v okviru mnenja ne more presojati. Takšna utemeljitev je namreč vprašanje konkretnih organizacijskih in strokovnih okoliščin izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki jih IP lahko presoja le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka, upoštevaje vse okoliščine primera. Odgovornost za obdelavo osebnih podatkov na navedeni pravni podlagi pa nosi upravljavec. Pod pogojem, da je enolična identifikacija nujno potrebna za izvedbo storitve naročanja in/ali zdravstveno obravnavo, potem z vidika varstva osebnih podatkov ni sporno, da izvajalci zdravstvene dejavnosti na svojih spletnih obrazcih, prek katerih omogočajo naročanje na zdravstveno obravnavo, poleg podatka o imenu in priimku, zahtevajo še dodaten identifikator, kot npr. datum rojstva ali številko zdravstvenega zavarovanja. Če je torej takšna obdelava nujna za zagotavljanje zdravstvenega varstva, so lahko izpolnjeni pogoji za obdelavo osebnih podatkov skladno s členom 6

(1)(e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom

1. člena ZVOP-
2. V nasprotnem primeru pa IP predlaga, da izvajalci zdravstvenih dejavnosti na svojih spletnih obrazcih zagotovijo razlikovanje pacientov na drug način, npr. zbiranjem le tistih podatkov, ki so predpisani v drugem odstavku
3. člena ZPacP oziroma pridobivajo druge podatke na podlagi privolitve posameznika (v slednjem primeru mora biti jasno razvidno, da posredovanje teh podatkov ni obvezno, hkrati pa da so enostavno dostopne tudi vse potrebne informacije v zvezi z zbiranjem privolitev skladno s Splošno uredbo). IP ob zgoraj navedenem opozarja še na načelo najmanjšega obsega podatkov, po katerem morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Upoštevati pa je treba tudi načelo omejitve shranjevanja; da so osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Če je utrjena pravna podlaga po členu 6

(1)(e) in je identifikacija posameznikov potrebna za naročanje na zdravstveno storitev, potem je skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov treba podatke iz aplikacije nepovratno izbrisati takoj, ko je ta namen dosežen. IP končno še poudarja, da če so izpolnjeni pogoji za identifikacijo določenih posameznikov na podlagi člena 6

(1)(

1. e)Splošne uredbe v povezavi s 4. odstavkom 9. člena ZVOP-1, potem ta podlaga NE omogoča dodajanja novih kategorij podatkov v naročilno knjigo, kot elektronsko zbirko za vse paciente po drugem odstavku 15. člena ZPacP, ki se vodi na način in za namene, kot jih predpisuje ZPacP. Lep pozdrav, Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026