Razmerje med specialnimi predpisi in Splošno uredbo v delovnih razmerjih - IPRS

Razmerje med specialnimi predpisi in Splošno uredbo v delovnih razmerjih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.12.2019 Številka: 0712-1/2019/2906 Kategorije:Delovna razmerja, Pravne podlage --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage Na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) ste naslovili zaprosilo za mnenje glede razmerja med Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti in Splošno uredbo o varstvu podatkov (ang. GDPR). Prvi namreč določa, da mora delodajalec večino podatkov v zvezi z delavci hraniti kot listine trajne vrednosti. Na drugi strani pa Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da je zaradi varnosti osebnih podatkov delavcev te podatke potrebno izbrisati po poteku zakonsko predvidene dobe hrambe. Zanima vas, kakšen je rok hrambe oz. ali prevlada določba o trajni hrambi nad Splošna uredba o varstvu podatkov? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam skladno z
3. členom člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) v nadaljevanju posredujemo mnenje IP v zvezi z zastavljenimi vprašanji. Zakonska določba o roku hrambe določenega gradiva ali podatkov predstavlja pravno podlago za njihovo hrambo v zakonsko določenem roku (v tem primeru za določeno gradivo torej trajna hramba ob ustreznih ukrepih zagotavljanja varnosti podatkov). Navedeno izhaja že iz same dikcije Splošne uredbe, ki jo navajate. Splošna uredba je torej sistemski predpis področni zakoni pa v tem okviru še naprej določajo zahteve za specifične zbirke, ki se vodijo na podlagi zakona. V tem delu ni bistvenih sprememb, kot je veljalo po ZVOP-1, ki je prav tako določal, da se lahko osebni podatki shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Predlagamo, da si več o hrambi osebnih podatkov v okviru delovnih razmerij preberete v smernicah IP na to temo, ki so dostopne na spletu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/ . S spoštovanjem, Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026