Podatki na pisemski ovojnici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.12.2019 Številka: 0712-1/2019/2917 Kategorije:Pravne podlage, Telekomunikacije in pošta, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Pravne podlage, Telekomunikacije in pošta, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da se vam ne zdi prav, da je že na ovojnici uradnih pisanj razvidnih dosti podatkov v zvezi s postopkom, ki ga nek organ vodi (npr. št. zadeve). Nadalje pojasnjujete, da prav tako ni v redu, da izvršitelji prilepijo obvestilo na vrata. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Navedba osebnih podatkov (npr. osebnega imena, naslova in dejstva odpovedi o zaposlitvi) na pisemski ovojnici predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4
(2)Splošne uredbe, za katero mora imeti upravljavec (npr. sodišče oz. druga upravna oseba) zakonito in ustrezno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe. V kolikor določen organ vodi postopek, v katerem na primer sodelujete kot stranka postopka, lahko pravno podlago predstavlja točka c člena 6
(2)Splošne uredbe, v skladu s katero se lahko osebni podatki obdelujejo za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Vsekakor pa je odvisno od primera do primera, katera pravna podlaga za obdelavo podatkov pride v konkretnem primeru v poštev, navedbe v vašem dopisu so pa bolj splošne narave, zato vam dokončnega odgovora ne moremo podati. Glede vročilnic v pravdnih postopkih IP pojasnjuje, da obstaja Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 49/17), ki ureja, kateri podatki naj bodo razvidni iz ovojnice. Eno izmed polj je »VSEBINA«, namen katerega je, da omogoča posamezniku, da preveri, ali se ovojnica/vročilnica ujema z dokumentom znotraj ovojnice. Tako se v navedeno polje v sodnih zadevah običajno vnese vrsta dokumenta, npr. sklep, opravilna številka in datum. Nadalje IP glede obvestila na vratih s strani izvršitelja pojasnjuje, da Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03 s spremembami in dopolnitvami) in Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami; ZPP) določata, da se pod določenimi pogoji naslovniku, ki nima predalčnika ali je ta neuporaben, pisanje vroči tudi na način, da izvršitelj obdrži pisanje, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Kar pomeni, da v kolikor izvršitelj pusti obvestilo na vratih, kakor to urejajo navedene določbe, ravna v skladu s Splošno uredbo. Vsekakor pa je treba ob tem upoštevati načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov, kar pomeni, da morajo biti podatki na ovojnici ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Torej v kolikor ni posebej predpisano, da pisemska ovojnica vsebuje še kakšne druge osebne podatke poleg tistih, ki so potrebni za namen pošiljanja, bi to lahko predstavljajo nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov (tak primer je lahko npr. navedba vsebine pisemske pošiljke v primeru odpovedi delovnega razmerja). To pomeni, da je treba od primera do primera posebej presojati, ali je obdelava osebnih podatkov sorazmerna ali ne. Na koncu IP dodaja, da 53. člen Zakona o poštnih storitvah (UL RS, št. 51/09 in 77/10, v nadaljevanju ZPSto-2) določa, da morajo izvajalci poštnih storitev varovati zaupnost poštnih pošiljk v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pravne in fizične osebe, ki izvajajo poštne storitve, morajo varovati zaupnost poštnih pošiljk tudi po koncu dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne varovati. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026